Dramatično stanje
Ministrstvo za zdravje je v preteklosti naročilo izdelavo študije o oceni tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije in analizo tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev v posameznih statističnih regijah. Študijo je leta 2011 izdelal Družbenomedicinski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Področje problematike težav v duševnem zdravju postaja vse bolj aktualno tako v evropskem kot v širšem, svetovnem merilu. Prva celovita študija o obsegu in bremenih duševnih motenj v Evropi, ki je bila objavljena leta 2005, je razkrila dokaj dramatično stanje na tem do nedavnega zanemarjenem področju. V njej ocenjujejo, da bo samo za duševnimi motnjami vsako leto zbolelo 27 % odrasle populacije (med 18. in 65. letom). Kot najpogostejše duševne motnje so bile prepoznane anksioznost, depresija, somatoformne motnje in motnje, povezane z zlorabo drog.
Največja stopnja tveganj je v pomurski, zasavski, spodnjeposavski, podravski in notranjsko-kraški statistični regiji.
V slovenski študiji, pred tremi leti, je Družbenomedicinski inštitut analiziral tudi razlike v tveganjih za razvoj težav v duševnem zdravju na ravni 12 statističnih regij. Izdelali so tudi ocene tveganj za razvoj motenj na področju duševnega zdravja za posamezno regijo. Enega od osrednjih problemov na področju duševnega zdravja v Sloveniji predstavljajo visoka stopnja samomorov in posledice zlorabe alkohola. Največja stopnja tveganj se je pojavila v pomurski, zasavski, spodnjeposavski, podravski in v notranjsko-kraški statistični regiji. Študija je bila podlaga za strokovni posvet, ki ga je v Trbovljah konec septembra organiziral Center za socialno delo Zagorje. Slednji izvaja nalogo Koordinacija obravnave v skupnosti, ki jo določa Zakon o duševnemu zdravju.
V okviru te naloge je posvet organizirala in vodila koordinatorka obravnave v skupnosti Kristina Kos. Z njim so želeli promovirati duševno zdravje in prikazati stanje na področju duševnega zdravja v Litiji, Zagorju, Trbovljah in Hrastniku. Udeležili so se ga predstavniki različnih javnih zavodov, humanitarnih organizacij in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo v zasavski regiji, na njem pa so sprejeli tudi nekaj ciljev. Med njimi so: priprava Regijske strategije za zasavsko regijo – duševno zdravje, zagotovitev zaupnega telefona za osebe v stiski za zasavsko regijo, aktivacija zapuščenih kmetij za socialno ogrožene ljudi, ustanovitev programa stanovanjske skupine kot oblike skupnostne obravnave oseb s težavami v duševnemu zdravju in zagotovitev financiranja potnih stroškov občanom (uporabnikom) za obiskovanje Dnevnega centra Šent v Trbovljah.
