Voda v kolenu: zakaj koleno nenadoma oteče in kaj lahko naredite doma?
Otečeno koleno lahko povzročijo poškodba, preobremenitev, artritis ali okužba. Preverite, kdaj pomagajo domači ukrepi in kdaj k zdravniku.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Otekanje sklepa ni vedno posledica preobremenitve ali udarca. Včasih se v njem nabere več tekočine, kar imenujemo sklepni izliv. Ta se lahko pojavi zaradi poškodbe, artritisa ali okužbe, zato je pomembno, da smo pozorni tudi na spremljajoče simptome.
Kaj pravzaprav pomeni izliv v sklep?
Sklepi vsebujejo manjšo količino sinovialne tekočine, ki omogoča gladko gibanje sklepnih površin. Težava nastane, ko se tekočine zaradi vnetja, poškodbe ali drugega dogajanja začne nabirati preveč. Sklep lahko postane vidno otekel, boleč in manj gibljiv.
Simptomi so lahko zelo različni. Pri nekaterih je prisotna zgolj rahla oteklina in občutek napetosti, pri drugih pa močna bolečina, ki otežuje že običajno premikanje. Pogosta sta tudi rdečina in občutek toplote okoli sklepa.
Ob poškodbi se lahko v sklepnem prostoru pojavi tudi krvavitev. Pri nekaterih bolnikih, zlasti pri težavah s kolenom, lahko zaradi nakopičene tekočine nastane Bakerjeva cista – s tekočino napolnjena izboklina na zadnji strani kolena.
Med pogostimi vzroki so poškodbe
Izliv v sklep se pogosto pojavi po poškodbi, še posebej pri kolenu. Povzročijo ga lahko padec, močan udarec ali prometna nesreča, pa tudi poškodbe vezi, kit, meniskusa in drugih sklepnih struktur.
Ni nujno, da gre za eno samo večjo poškodbo. Težave lahko nastanejo tudi zaradi ponavljajočih se obremenitev pri športu ali delu. Takrat se poleg izliva lahko pojavita še vnetje burze oziroma burzitis in vnetje kitne ovojnice oziroma tenosinovitis. Značilni spremljevalni znaki so bolečina, otekanje, togost ter težave pri iztegovanju ali obračanju sklepa.
Izliv je pogost tudi pri artritisu
Drugi pogost vzrok je artritis. Izliv se lahko razvija počasi in postane kroničen, lahko pa nastopi nenadoma in izrazito.
Pri osteoartritisu, ki je povezan z obrabo sklepa, se izliv pogosto pojavi ob večjih poškodbah sklepnih struktur, pri čemer je posebej pogosto prizadeto koleno. Izliv se lahko pojavlja tudi pri vnetnih in avtoimunskih boleznih sklepov, med drugim pri revmatoidnem in psoriatičnem artritisu ter protinu.
Pri protinu vnetje povzročajo kristali sečne kisline v sklepnem prostoru, napad pa se pogosto začne nenadoma z izrazito bolečino in otekanjem.
Rdeč in vroč sklep lahko pomeni okužbo
Posebno pozornost zahteva izliv, ki ga povzroča okužba. Takšno stanje imenujemo septični artritis.
Okužba lahko v sklep vstopi skozi odprto rano ali po posegu, lahko pa se vanj razširi tudi prek krvi. Sklep je pri okužbi pogosto zelo boleč, rdeč in vroč, simptomi pa se lahko razvijejo hitro. Pridružijo se lahko povišana telesna temperatura, mrzlica, splošno slabo počutje in oslabelost.
Večje tveganje imajo med drugim starejši, ljudje s sladkorno boleznijo, osebe z umetnimi sklepi, bolniki po nedavnih operacijah sklepov in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Kako zdravnik ugotovi, kaj je povzročilo oteklino?
Ker lahko podobno otekanje povzročijo zelo različne bolezni in poškodbe, je ključno ugotoviti vzrok. Zdravnik najprej pregleda sklep, oceni njegovo gibljivost, bolečino, toploto in obliko otekline.
Po potrebi sledijo slikovne preiskave. Ultrazvok lahko pomaga pri oceni vnetja in nekaterih poškodb mehkih tkiv, rentgensko slikanje in CT sta uporabna predvsem pri poškodbah kosti in artritisu, magnetna resonanca pa omogoča natančnejši prikaz hrustanca, vezi in drugih mehkih struktur.
V nekaterih primerih zdravnik opravi tudi punkcijo sklepa. Z iglo odstrani del sinovialne tekočine, kar lahko zmanjša pritisk in bolečino, tekočino pa nato analizirajo v laboratoriju. Prisotnost večjega števila belih krvnih celic lahko denimo kaže na okužbo, kristali sečne kisline pa na protin.
Počitek in hlajenje lahko pomagata, a ne odpravita vzroka
Pri blažjih težavah so prvi ukrepi pogosto počitek, hlajenje sklepa in zmanjšanje obremenitve. Hladen obkladek lahko na prizadeto mesto položimo za približno 15 do 20 minut večkrat na dan. Pri otekanju lahko pomaga tudi kompresijski povoj, vendar ne sme biti nameščen tako tesno, da bi oviral krvni obtok.
Zdravljenje je sicer odvisno predvsem od vzroka. Pri nekaterih težavah se uporabljajo protivnetna zdravila, izrazito otekel sklep pa lahko zdravnik punktira in odstrani odvečno tekočino. Pri okužbi je potrebno zdravljenje z antibiotiki, pri avtoimunskih oblikah artritisa pa zdravila, ki vplivajo na pretiran imunski odziv. Hude poškodbe ali močno okvarjeni sklepi lahko zahtevajo tudi operativno zdravljenje.
Kdaj ne smemo čakati?
Vsaka oteklina sklepa še ne pomeni nujnega stanja, obstajajo pa znaki, pri katerih je potreben hiter zdravniški pregled.
Nujno pomoč je treba poiskati predvsem, če je sklep zelo rdeč ali vroč, ga ni mogoče premakniti ali obremeniti, se pojavi povišana telesna temperatura ali je otekanje nastalo po resnejši poškodbi. Pozornost zahteva tudi odrevenelost v okolici sklepa.
Če oteklina ni izrazito nujna, vendar ne mine, se ponavlja ali jo spremlja bolečina in omejena gibljivost, je prav tako smiseln pregled. Izliv namreč ni bolezen sama po sebi, temveč znak, da se v sklepu nekaj dogaja – od preobremenitve in poškodbe do vnetne bolezni ali okužbe.
