Arhiv Lokalno.si

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Knjižnici Ivančna Gorica smo v sredo, 14. septembra, odprli likovno razstavo Valentine Ljubotina z naslovom Vseobsežnost likov, ki je nastala v sodelovanju z Društvom likovnikov Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični in bo na ogled do konca tega meseca. Svečani dogodek sta popestrila mlada glasbenika Neža in Jaka Zajc iz Glasbene šole Grosuplje, Podružnice Ivančna Gorica.

Valentina Ljubotina je otroštvo in mladost preživela v Vipavi in že takrat so bili čopiči ter barve njeni zvesti sopotniki. Ko se je odločala za študij, je izbirala med velikima ljubeznima: matematiko in slikarstvo. Danes prizna, da tedaj ni premogla dovolj poguma, da bi šla na sprejemne izpite na slikarstvo, zato je izbrala študij matematike.

Po letih, posvečenih poslovni karieri, se je k skicirki in čopičem vrnila leta 2009, ko se je udeležila več likovnih tečajev tako v organizaciji JSKD-ja kakor posameznih slovenskih slikark in slikarjev. Za krajši čas se je pridružila Me Vi Artu pod vodstvom slikarke Metke Gosar, kasneje pa Likovni skupini Paleta iz Grosupljega, kjer je živela. Kot slikarko jo najbolj navdušujejo Mirojev nadrealizem, črta Jožeta Ciuhe in Turnerjeva atmosfera. Motive najraje poišče v vsakdanji realnosti in jih nadgradi z osebnim videnjem sveta.

V letih 2014 in 2015 se je udeležila slikarskega seminarja pod vodstvom akademske slikarke Mady Braun na Gardskem jezeru. Redno sodeluje pri skupinskih razstavah matičnih društev in razpisih JSKD-ja.

Leta 2021 se je preselila v Šentvid pri Stični in se pridružila Društvu likovnikov Ferda Vesela.

Vodja ivanške knjižnice Ksenija Medved je o razstavi zapisala: ''Ob ogledu razstave boste prek Valetininega čopiča, kljub realistično izbrani motiviki, saj kot pravi Turner, je tudi običajen motiv vreden zabeležbe, povabljeni v svet nadrealizma pa tudi v metafizično slikarstvo. Mogoče ne boste takoj uganili, s čim slikarka to doseže, a kljub temu, da na platnih ni upodobljenih ljudi, bolj drevesa, cvetje ali stavbe, je čutiti stisko ali mir, zen, kdaj pobeg ali pridno delo.''