Sašo Švigelj

Nekaj načrtovanih korakov so javnosti sicer že razkrili, v sindikatih pa zdaj pričakujejo podrobnejša pojasnila, saj opozarjajo, da je nejasnosti še veliko. Kot je dejal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, pozdravljajo, da si je vlada za prednostni nalogi postavila, da v javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne, in da se bo odpravilo plačna nesorazmerja. Gre za dve ključni zahtevi, ki so jih naslovili na vlado, je spomnil. Dodal pa je, da je treba počakati, da jim vlada celovito predstavi konkretne predloge za uresničitev obeh korakov, ko bo tudi jasno, kako so si na vladni strani zamislili odpravo nesorazmerij.

Počivavšek tudi še ne komentira napovedane vzpostavitve plačnih stebrov, saj želijo najprej videti celotna izhodišča, poleg tega bo to vprašanje, kot je bilo razumeti, še predmet pogovorov. Da se najprej odpravi plačna nesorazmerja in nato postavlja plačne stebre, kot je napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, se mu zdi logično, saj je trenutno stanje "precej nevzdržno" in so različne skupine v različnih položajih. Bolj pomembno kot vprašanje, koliko stebrov bo, pa je po njegovih besedah njihova vsebina.

Pričakujejo podrobnejša pojasnila

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj opozarja, da so bile izjave predsednika vlade Roberta Goloba po koalicijskem vrhu premalo določne in da je še precej nejasnosti. Zato pričakujejo podrobnejša vladna pojasnila.

Z uresničitvijo napovedi, da v javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne, bi po njegovih besedah odpravili enega od ključnih problemov v javnem sektorju. Hkrati gre po Štrukljevih besedah za eno najzahtevnejših in tudi finančno izjemno obremenjujočih operacij in bo zanimivo slišati, na kakšen način namerava vlada to izpeljati. Kot pravi Štrukelj, verjetno ne bo moglo ostati zgolj pri tem, da se bo reševala le spodnja tretjina plačne lestvice, ampak bo posledično verjetno potreben premik na celotni lestvici.

Napoved, da se bodo vlada in sindikati najprej pogajali o odpravi plačnih nesorazmerij, po njegovih besedah pomeni spremembo, saj je doslej veljalo, da naj bi pogovori o reformi in odpravi nesorazmerij potekali vzporedno. Ob napovedani vzpostavitvi plačnih stebrov pa ocenjuje, da je pričakovanje, da bodo ločeni plačni stebri preprečili prenašanje učinkov zviševanja plač iz enega stebra v drugega, preveč optimistično.

Štrukelj je sicer v preteklih dneh že poudaril, da je za konfederacijo ključno, da se nov plačni sistem vpelje izključno v soglasju z večino zaposlenih v javnem sektorju in da tudi nov plačni sistem temelji na kolektivnih pogodbah, "ne pa na kakšnem drugem orodju", ki bi delodajalcem oz. financerju omogočalo enostransko oblikovanje plač. Kot temeljna cilja pa je izpostavil, da se odpravi kompresija v spodnjem delu plačne lestvice in da bo nov plačni sistem dovolj vzpodbuden, da prekine odhajanje najboljših strokovnjakov iz javnega sektorja