STA

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Banskih dvorih so v začetku marca napovedali možnost javne ponudbe kot rezervnega načrta za reševanje usode javnih podjetij Hrvatske autoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ), ki sta obremenjeni s posojili. Upnikom bodo morali plačati še štiri milijarde evrov glavnic in štiri milijarde evrov obresti v naslednjih 25 letih. Levji delež je treba izplačati do leta 2020.

Milanović je do pred kratkim odločno vztrajal pri stališču, da je monetizacija avtocest najboljša rešitev za Hac in ARZ, če bodo od koncesionarjev dobili med 2,5 in tremi milijardami evrov za večdesetletno upravljanje z več kot 1000 kilometri avtocest. Konec lanskega leta so tudi prejeli nezavezujoče ponudbe potencialnih koncesionarjev, s katerimi so začeli pogajanja.

Po njegovi današnji izjavi na srečanju s hrvaškimi izvozniki v Koprivnici pa je mogoče sklepati, da vlada ni bila zadovoljna s ponudbami. Hkrati se približujejo parlamentarne volitve, mnogi volivci pa ne podpirajo monetizacije avtocest.

Nasprotniki monetizacije, ki so oblikovali pobudo Ne damo naših avtocest, so lani zbrali več kot pol milijona podpisov državljanov za referendum o oddajanju avtocest v koncesijo. Medtem je sabor od ustavnega sodišča zahteval oceno ustavnosti referendumskega vprašanja, češ da je v nasprotju s številnimi zakoni, ki zagotavljajo svobodo podjetništva in varstvo konkurence.

Predstavnik pobude Mijat Stanić iz hrvaškega sindikata cestarjev je današnjo Milanovićevo izjavo pozdravil kot "dobro in razumno", a je za novičarski spletni portal index.hr dejal, da bodo vztrajali pri referendumu, da ne bi katera od prihodnjih vlad znova poskusila prodajati avtocest.

Podpredsednik hrvaške vlade Branko Grčić je prejšnji teden napovedal plan B za primer, da zaradi nezadostnih ponudb potencialnih koncesionarjev ali izida referenduma ne bo uspela načrtovana monetizacija avtocest.

Kot je pojasnil, vlada načrtuje združitev ARZ in Haca, hkrati pa bi prek javne ponudbe delnic ponudila 51-odstotni lastniški delež predvsem hrvaškim pokojninskim skladom, zaposlenim v dveh podjetjih in državljanom. Pokojninskim skladom naj bi ponudili 80 odstotkov delnic, ki bodo v javni ponudbi, ostalim pa 20 odstotkov.

Ocenili so, da bi z javno ponudbo delnic dveh podjetjih dobili približno 1,2 milijarde kun (157 milijonov evrov), kar je manj kot polovica denarja, ki ga načrtujejo v primeru koncesij.

Vlada ni objavila, katera podjetja so poslala nezavezujoče ponudbe za koncesije. Hrvaški mediji so ugibali, da gre za največjo investicijsko banko na svetu Goldman Sachs in avstralsko finančno skupino Macquarie ter avstrijskega gradbinca Strabag, ki je večinski lastnik koncesijske družbe Autocesta Zagreb-Macelj, v katerem ima delež tudi hrvaška država. Koncesijo na avtocestah v hrvaški Istri, ki so bolj znane kot istrski ipsilon, ima podjetje Bina Istra, v katerem je največji koncesionar francosko podjetje Bouygues.