Sprostili milijarde, ki se nabirajo z zamrznjenimi ruskimi sredstvi
Države članice EU so po letih pregovarjanj in blokad, za katere je poskrbela prejšnja madžarska vlada, dosegle dogovor za sprostitev milijard iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF).
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zaradi veta, ki ga je uvedla vlada nekdanjega madžarskega premierja Viktorja Orbana, in sodne bitke, ki jo je prav tako sprožila Orbanova vlada, so bila sredstva iz EPF ves čas zamrznjena. Gre instrument, ki ga je EU sicer vzpostavila že leta 2021, in sicer z glavnim ciljem povečati sposobnost EU za preprečevanje konfliktov, izgradnjo in ohranjanje miru ter krepitev mednarodne varnosti in stabilnosti.
EU je nato po ruski popolni ofenzivi na Ukrajino leta 2022 velik del sredstev iz tega mehanizma preusmerila za pomoč pri oboroževanju Kijeva. Sprva mobilizirala 6,1 milijarde evrov za odziv na nujne vojaške in obrambne potrebe Ukrajine. Od kod denar? EU je za to uporabila dobiček, ki ga generirajo zamrznjena sredstva ruske centralne banke.
Te milijarde v okviru EPF so bile nato predvidene za financiranje »smrtonosne in nesmrtonosne vojaške opreme in blaga, kot so osebna zaščitna oprema, kompleti za prvo pomoč, gorivo, strelivo in rakete,« je razvidno s spletišča Evropskega sveta. Z drugimi besedami, s temi sredstvi bi si lahko države članice delno povrnile stroške za vso vojaško opremo, ki jo pošiljajo v Ukrajino.
Veto in pritožba Madžarske
Vse skupaj je vse od leta 2023 blokirala Madžarska, ki je pod prejšnjo vlado ostro nasprotovala vojaški pomoči Ukrajini. V EPF so se leta 2024 odločili, da sprostijo prvo tranšo teh sredstev, a je postopek s pritožbo na Splošno sodišče Sodišča Evropske unije ustavila Orbanova vlada, ki je pozneje na to odločitev vložila še veto.
Veto je nato junija letos umaknila nova madžarska vlada Petra Magyarja, pred dvema tednoma pa je madžarsko pritožbo zavrnilo še Splošno sodišče, ki je ocenilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi, saj gre za politične in strateške odločitve na podlagi skupne zunanje in varnostne politike EU. S tem se je odprla pot za dogovor.
Kaj bodo članice storile s svojimi deleži?
Kot danes poroča portal Euractiv, so države članice zdaj dosegle dogovor in sklenile, da se ta sredstva sprostijo. V prvi tranši gre za 6,6 milijarde evrov, pri čemer bo 900 milijonov namenjenih financiranju misije Evropske unije za vojaško pomoč v podporo Ukrajini, v okviru katere se širom Evrope urijo ukrajinski vojaki. Dodatna milijarda evrov bo po navedbah visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas namenjena financiranju novemu programu skupne nabave opreme, preostanek, skupno 4,7 milijarde evrov, pa bo šel v roke držav članic.
Kot je po poročanju portala poudarila Kallas, so nekatere države članice »že sporočile, da bodo svoj delež preusmerile v Ukrajino.« K temu je v preteklosti že pozivala Nemčija, medtem ko so poljske oblasti navedle, da bo Poljska delež, do katerega je upravičena, obdržala. »To je dobra novica za Ukrajino in slaba novica za Rusijo,« je še poudarila Kallas.
»Pozdravljamo pripravljenost držav članic, da ta povračila prelijejo v dodatno podporo Ukrajini,« pa so se na vest odzvali na ukrajinskem obrambnem ministrstvu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
