Grčija udarila po mizi: Partenonskih zakladov ne bo posodila Nemčiji
Grška vlada je zavrnila prošnjo frankfurtske kiparske zbirke Liebieghaus za izposojo Partenonskih marmorjev iz Muzeja Akropole v Atenah.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Devet fragmentov so želeli vključiti v razstavo, na kateri nameravajo prvič v celoti rekonstruirati vzhodni zatrep Partenona, glavnega templja atenske akropole, posvečen boginji Anteni.
Atena, oder je tvoj: sestavljanka Partenona
Razstava »Athena, the Stage is Yours: the Parthenon Puzzle« (Atena, oder je tvoj: sestavljanka Partenona) naj bi se v frankfurtskem Liebieghausu odprla 18. novembra. Po poročanju grških medijev je grški Osrednji arheološki svet zavrnil posojo devetih fragmentov, ker bi bili razstavljeni skupaj z deli, ki jih je v začetku 19. stoletja z Akropole odnesel lord Elgin in jih danes hrani Britanski muzej. Frankfurtskemu muzeju je namreč uspelo pridobiti dva fragmenta iz Britanskega muzeja.
Grčija si prizadeva za vrnitev partenonskih marmorjev iz Londona
Grčija si že desetletja prizadeva za vrnitev partenonskih marmorjev iz Londona. Tiskovni urad grškega ministrstva za kulturo zavrnitve posoje ni potrdil, predstavnik Britanskega muzeja pa je potrdil, da bodo svoja fragmenta kljub grški odločitvi poslali v Frankfurt.
»Odpoved posoje iz Grčije ne zmanjšuje pomena koncepta razstave niti njene znanstvene vrednosti. Razstava temelji predvsem na novih ugotovitvah, ki so rezultat dolgoletnega raziskovanja v Liebieghausu,« je sporočila predstavnica muzeja Elisabeth Pallentin.
»Najslavnejša podoba antike«
Kustos razstave Vinzenz Brinkmann vzhodni zatrep Partenona, ki prikazuje rojstvo boginje Atene, opisuje kot »najslavnejšo podobo antike«.
Kompozicijo je sestavljalo kar 39 figur, v njenem središču pa sta bili približno 3,5 metra visoki upodobitvi Atene in Zevsa. Zatrep je bil uničen nekje med 5. stoletjem in letom 1670. Kdaj natančno in zakaj, ni znano.
Brinkmann pravi, da je bilo večdesetletno raziskovanje podobno »sestavljanju sestavljanke, pri kateri nimaš vseh koščkov«. Približno 80 odstotkov vzhodnega zatrepa je izgubljenega, preostali fragmenti pa so raztreseni po muzejih po svetu.
Delna rekonstrukcija
V zadnjih dveh stoletjih so raziskovalci predstavili številne predloge njegove prvotne podobe, vendar so vedno ostajale vrzeli.
Pomembno delo je v začetku 20. stoletja opravil kustos Britanskega muzeja Arthur Hamilton Smith. Z mavčnimi odlitki fragmentov iz Britanskega muzeja in dodatnimi odlitki, ki jih je pridobil v sodelovanju z atenskimi kolegi, je izdelal delno rekonstrukcijo. Leta 1908 so jo predstavili v muzeju.
»Opravil je fantastično delo in nam pripravil pot. To je bila naša osnova,« pravi Brinkmann.
Do rešitve s pomočjo 3D-tiska in rimskih sarkofagov
Brinkmannova ekipa je uporabila sodobne tehnologije, skeniranje in 3D-tiskanje, da bi poustvarila fragmente, znane iz Smithovih mavčnih odlitkov.
Velik preboj pa je prinesla raziskava devetih reliefov s pokrovov rimskih sarkofagov, ki jih večinoma hranijo v Vatikanskih muzejih in drugod v Rimu.
»Spregledali smo jih. Toda Rimljani so kopirali vse, kar so počeli Grki,« pojasnjuje Brinkmann.
Noben posamezen relief sicer ne prikazuje vseh 39 figur, vsak pa vsebuje drugačen del kompozicije. Z uporabo računalniške tehnologije je raziskovalcem po navedbah članka uspelo potrditi stoodstotno ujemanje med ohranjenimi fragmenti vzhodnega zatrepa in podobami na reliefih. Tako so lahko sestavili celotno rekonstrukcijo.
V Liebieghausu bodo originalne fragmente razstavili v vitrinah, obiskovalci pa bodo lahko videli tudi pomanjšano mavčno rekonstrukcijo celotne kompozicije, dolgo štiri metre in visoko 50 centimetrov. Razstavljene bodo še digitalne rekonstrukcije in nekateri kipi, poustvarjeni v naravni velikosti.
Sporna fragmenta iz Londona
Eden od dveh predmetov, ki ju posoja Britanski muzej, je odlomek s stopali korakajoče figure in drevesnim štorom. Kustosi Britanskega muzeja menijo, da je figura pripadala zahodnemu zatrepu, Brinkmann pa zagovarja novo razlago, po kateri je bila del vzhodnega zatrepa.
Skoraj 50 centimetrov visok in 1,4 metra dolg fragment običajno ni razstavljen v glavni partenonski galeriji Britanskega muzeja. Pred kratkim so ga že premaknili zaradi priprav na prevoz v Frankfurt.
Drugi fragment je del viseče draperije, verjetno z zadnje strani ene od skulptur, ki prav tako v zadnjem času ni bil na ogled.
Spor, ki traja že desetletja
Partenonski marmorji so v Britanskem muzeju od leta 1817. Muzej trdi, da mu britanski zakon o Britanskem muzeju iz leta 1963 preprečuje njihovo trajno vrnitev Grčiji.
Po navedbah članka je bil leta 2002 med sedmimi britanskimi poslanci, ki so predlagali spremembo zakona, tudi sedanji britanski premier Andy Burnham. Predlog je bil pozneje opuščen, Burnham pa je odtlej spremenil stališče. Nedavno je za Financial Times dejal, da je vprašanje morebitne vrnitve marmorjev »navsezadnje stvar Britanskega muzeja«.
Kustos Vinzenz Brinkmann je sicer mednarodno priznan predvsem po raziskovanju polikromije antičnih grških in rimskih kipov – dejstva, da antični kipi prvotno niso bili snežno beli, temveč živahno pobarvani. Njegova razstava Gods in Color – Painted Sculpture of Classical Antiquity je gostovala v številnih državah, med drugim v ZDA, Atenah, Oxfordu, Istanbulu in Vatikanskih muzejih.
Zavrnitev grške posoje tako znova kaže, kako občutljivo ostaja vprašanje partenonskih marmorjev: tudi več kot dve stoletji po njihovem odhodu iz Aten spor o tem, kje bi morali biti razstavljeni, še zdaleč ni končan.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
