Narodna galerija med evropskimi finalisti: s čim je prepričala žirijo?
Narodna galerija je prejela posebno priznanje Evropske muzejske akademije za inovativne prakse.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žirija je izpostavila njeno delo z osebami z demenco in vključevanje oseb z Downovim sindromom.
Narodna galerija je na podelitvi nagrad Evropske muzejske akademije v španskem Alicanteju dosegla pomembno mednarodno priznanje. V močni konkurenci se je uvrstila med šest finalistov za nagrado za najboljši evropski umetnostni muzej, mednarodna žirija pa ji je podelila posebno priznanje za inovativne prakse.
Podelitev je potekala v soboto, 26. septembra, v tamkajšnjem Arheološkem muzeju. Žirijo so prepričala predvsem prizadevanja galerije, da likovno umetnost približa različnim skupinam ter obiskovalcem omogoči tudi dejavno sodelovanje.
»Kdo si ne bi želel biti kustos za en dan?«
S tem vprašanjem je žirija začela utemeljitev priznanja. Poudarila je, da Narodna galerija na inovativen način raziskuje, kako osrednjo državno ustanovo za likovno umetnost narediti dostopno in pomembno za različne dele družbe.
Pri tem odpira prostor različnim glasovom in pogledom. Obiskovalci tako niso le občinstvo, temveč lahko postanejo tudi sodelavci pri oblikovanju muzejskih vsebin.
Delo z osebami z demenco postalo zgled
Žirija je posebej izpostavila dolgoletno delo galerije z osebami z demenco. Programe je razvijala skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki in nevroznanstveniki, njen pristop pa je postal model za podobne programe po Sloveniji.
Takšno sodelovanje kaže, kako lahko kulturna ustanova pri načrtovanju dejavnosti upošteva različne potrebe obiskovalcev in umetnost približa tudi ljudem, ki za dostop do nje potrebujejo prilagojene vsebine.
Osebe z Downovim sindromom tudi vodijo obiskovalce
Pomemben del utemeljitve je namenjen sodelovanju z osebami z Downovim sindromom. Te v galeriji kot aktivni sodelavci sooblikujejo lahko berljive razlage, razvijajo in izvajajo vodstva ter prevzemajo naloge, pri katerih so v neposrednem stiku z obiskovalci.
»Njeni participativni pristopi ponujajo modele, ki bi jih lahko uporabili tudi muzeji drugod,« je zapisala mednarodna žirija.
Posebno priznanje tako izpostavlja predvsem način, kako Narodna galerija odpira umetnost širši javnosti: z vključevanjem ljudi v samo nastajanje in predstavljanje vsebin. Obenem pomeni spodbudo za nadaljnji razvoj programov, s katerimi galerija nagovarja čim širši krog obiskovalcev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
