Skrivnostna risba otroka: strokovnjaka jo pripisujeta Eduardu Manetu
Risbo čepečega otroka, izdelano z rdečo kredo in odkrito v zasebni italijanski zbirki, je umetnostna zgodovinarka pripisala francoskemu modernističnemu slikarju Edouardu Manetu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Otrok, katerega identiteta še ni znana, je podoben uličnemu otroku na Manetovi mojstrovini Stari glasbenik, s katero je umetnik želel prikazati človečnost brezdomcev in ljudi z družbenega obrobja.
Umetnostna zgodovinarka Emily Beeny, specialistka za francosko slikarstvo in risbo od 17. do 19. stoletja, je povedala, da je pomen risbe zaslutila takoj, ko ji je kolega Francesco Baccanelli poslal njeno fotografijo. Prav on jo je opazil v italijanski zbirki.
»Moja prva misel je bila: ‘Ojoj, kako vznemirljivo!’« je povedala. »Veliko ljudi mi pošilja dela, za katera domnevajo, da bi lahko bila Manetova, toda to je doslej edino, pri katerem sem nemudoma začutila prepoznavnost njegove roke. Ne vem natančno, kdaj so nazadnje odkrili še neobjavljeno Manetovo risbo, vendar je od tega zagotovo minilo že veliko let.«
Študije z rdečo kredo
Risba ima značilnosti študij po živem modelu z rdečo kredo, ki jih je Manet ustvarjal v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja pod vplivom poglobljenega proučevanja renesančne risbe v Firencah. Podobne skice so povezane z mojstrovinami, kot sta Zajtrk na travi in Stari glasbenik.
Beeny je glavna kustosinja muzeja Legion of Honor, ki spada pod Muzeje lepih umetnosti San Francisca. Med razstavami, ki jih je sooblikovala, je tudi Manet in moderna lepota, predstavljena v muzeju Getty v Los Angelesu in na Umetnostnem inštitutu v Chicagu.
Obledel žig Manetovega ateljeja
Kot je dejala, se umetnostni zgodovinarji glede pripisovanja avtorstva pogosto ne strinjajo, vendar ta risba Manetu ustreza tudi slogovno. Opozorila je na »nenadne prehode med svetlobo in senco ter nenavadne, mesnate prste, ki se proti konicam zožijo – drobne posebnosti pri upodabljanju figur, ki so za Maneta zelo značilne«.
Ključna ugotovitev je, da je pregled z ultravijolično svetlobo v spodnjem desnem kotu razkril obledeli žig Manetovega ateljeja.
Risba meri 20,5 krat 17,5 centimetra. Čeprav je prekrita z mrežo za prenos kompozicije na platno, umetnikova slika s takšno kompozicijo ni znana.
Baccanelli je specialist za slike in grafike 17. in 18. stoletja, predvsem iz Lombardije in Benečije. Povedal je, da ga je med obiskom »majhne in malo znane zbirke« v severni Italiji lastnik opozoril na napis na hrbtni strani podložnega kartona, ki risbo označuje za Manetovo delo. Vendar je dotlej ni proučil še noben umetnostni zgodovinar.
Bolj natančne ugotovitve v The Burlington Magazine
Beeny in Baccanelli bosta svoje ugotovitve objavila v oktobrski številki strokovne revije The Burlington Magazine. Pri razmišljanju o identiteti upodobljene osebe omenjata Alexandra, mladeniča, ki ga je Manet konec petdesetih let 19. stoletja najel za čiščenje čopičev in palet, občasno pa mu je tudi poziral. Čeprav bi risba lahko upodabljala njega, se po njunem mnenju zdi verjetneje, da prikazuje deklico, staro približno šest let.
Beeny je izrazila upanje, da bo risba vključena v naslednjo izdajo temeljnega znanstvenega kataloga Manetovih del, ki ga pripravlja Inštitut Wildenstein Plattner. Tam risbe še niso proučili. Raziskava je razkrila, da je bila v tridesetih letih 20. stoletja dvakrat prodana, najprej v Nemčiji in nato v Švici, vendar ni bila vključena v nobeno znanstveno publikacijo o umetniku. Raziskovalca v reviji The Burlington Magazine pišeta: »Za zdaj ostaja prvotni namen risbe prav tako skrivnosten kot njena zgodnja zgodovina.«
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
