Vstopite v Kosovelov kozmos: Mlad, glasen, igriv in drzen mladenič
Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela so v Cankarjevem domu pripravili razstavo, ki pesnika ne predstavlja kot oddaljen zgodovinski lik.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko vstopimo na razstavo Kozmos Kosovel, nas skozi prostor ne vodi običajna rdeča nit. Namesto nje poslušamo. Iz zvočnih prh odmevajo Kosovelove pesmi, medtem ko se zvočna pokrajina preliva po galeriji in obiskovalca usmerja od ene vsebine do druge. Z rokopisi, zvokom, kraškim kamnom in interaktivnimi projekcijami ga razstava približa kot igrivega, drznega in sodobnega mladeniča.
Prostorsko in oblikovno zasnovo so pripravili magistrski študenti interaktivnega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Med njimi je bila tudi Tea Gregorc, ki je sodelovala pri načrtovanju poti obiskovalcev, razstavnega prostora in pohištva.
»Dobili smo nalogo, da pripravimo celostno podobo in načrtujemo razstavo. Razmišljali smo, kako naj se obiskovalec giblje po njej in kako lahko prostor odraža Kosovela kot ustvarjalca ter človeka,« pojasnjuje.
Ne stari pesnik, ampak mladenič
Izhodišče za oblikovanje so bili Kosovelovi rokopisi. Ti so še posebej dragoceni, saj pesnik za časa življenja ni izdal pesniške zbirke. Večina njegovega opusa je bila knjižno objavljena šele po smrti, zato prav rokopisi ponujajo najbolj neposreden pogled v njegov ustvarjalni proces.
Študenti so med raziskovanjem odkrili precej drugačnega Kosovela od tistega resnega moža z znane črno-bele fotografije.
»Pred tem sem ga tudi sama doživljala kot nekega starega pesnika. Ker je umrl pred sto leti, si ga težko predstavljamo kot mladega človeka. V resnici pa je bil skoraj naš vrstnik – spontan, igriv, glasen in neverjetno ustvarjalen. Povedal je, kaj si misli in kaj ga v svetu moti,« pripoveduje Tea.
Ustvarjalnost je vrela iz njega
Kosovel je umrl star komaj 22 let. Njegove ideje so se rojevale hitro in silovito, kar razkrivajo tudi listi, na katere je pisal. Ni čakal na popoln zvezek ali pravi trenutek. Posegel je po prvem papirju, ki ga je našel, četudi je bil to očetov poslovni obrazec, in začel ustvarjati.
»En dan je lahko pisal otroško poezijo, naslednji dan pa eno najbolj konstruktivističnih pesmi, kar jih poznamo v Sloveniji. Ustvarjalnost je preprosto vrela iz njega.«
Med kraškim kamnom in aluminijem
To dvojnost njegovega sveta so ustvarjalci prenesli tudi v izbor materialov. Na eni strani je kraški apnenec, povezan s pokrajino, v kateri je Kosovel odraščal. Kamnita kosa so študenti kiparstva izdelali v sodelovanju z družbo Marmor Sežana.
Na drugi strani so aluminij, multimedija in sodobna tehnologija. Kosovela so namreč zanimale nove umetniške smeri, tehnološki razvoj ter družbene spremembe njegovega časa.
»Iskali smo odnos med naravnimi materiali, ki izhajajo iz Krasa, in sodobnimi, industrijskimi materiali. Ta povezava se nam je zdela zelo kosovelovska,« pravi Tea.
Pomemben del razstave je zvok, ki ga je oblikoval Sašo Kalan. Posnetki interpretacij Kosovelovih pesmi, pripravljeni v sodelovanju s programom Ars, prihajajo iz zvočnih prh, nameščenih v razstavnih podstavkih. Obiskovalec se mora približati in prisluhniti, zato poezije ne bere samo z očmi, ampak jo doživi tudi telesno.
Na ogled je tudi relief po znamenitem Kosovelovem portretu Avgusta Černigoja. Nastal je v okviru projekta Umetnost onkraj vidnega ter slepim in slabovidnim omogoča, da se pesnikove podobe dotaknejo.
Od osebnega do večnega
Osrednje vodilo razstave so Kosovelove besede: »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.«
Njegov svet se zato odpira v več plasteh. Biografski del predstavlja njegovo življenje, družino, prijateljstva in dopisovanja. Slovenski sklop ga umešča med domače sodobnike, med katerimi je imel posebno mesto Avgust Černigoj, Srečkov prijatelj. Evropski del pokaže, da je Kosovel dobro poznal avantgardna gibanja svojega časa – od konstruktivizma in ekspresionizma do zenitizma – ter želel vanje prispevati nekaj svojega.
Sodobni del spremlja njegovo posmrtno življenje v slovenski in mednarodni umetnosti. Razstavljeni so prevodi njegovih del v številne jezike ter različne interpretacije njegove poezije v filmu, glasbi in vizualni umetnosti.
Večnost pa so študenti predstavili skozi dve avtorski multimedijski postavitvi. V prvi obiskovalec sam vstopi v prostor, projekcije na stenah pa se odzivajo na njegovo gibanje. Ne opazuje jih le od zunaj, temveč s svojo navzočnostjo spreminja podobo prostora.
Druga postavitev je približno desetminutni vizualni kolaž filmskih, glasbenih in drugih umetniških interpretacij Kosovela. Podobe se spreminjajo kot v kalejdoskopu, obiskovalec pa lahko sede in se prepusti različnim načinom, na katere so umetniki v zadnjih stotih letih doživljali njegovo delo.
Vizualna zasnova ne temelji zgolj na občutku. Študenti so Kosovelovo poezijo podrobno analizirali, šteli najpogosteje uporabljene besede, črke in ločila ter iz teh podatkov ustvarili osnovo za premikajoče se podobe.
Pred sto leti nas je že opozarjal, mi še vedno ponavljamo iste napake
Tea pravi, da ji je projekt popolnoma spremenil pogled na pesnika. Kosovel zanjo ni več oddaljeno ime iz učbenika, temveč mlad človek, ki se je spoprijemal z vprašanji, zelo podobnimi današnjim.
»Ukvarjal se je s problemi, s katerimi se še vedno ukvarjamo. Če bi bil danes med nami, bi bil verjetno kar malo razočaran. Lahko bi nam rekel: Na to sem vas opozarjal že pred sto leti, vi pa še vedno niste ničesar spremenili.«
Prav v tem se skriva razlog, da Kosovelova poezija ne deluje starinsko. Njegove misli o družbi, Evropi, vojni, človeku in prihodnosti niso le dokument nekega minulega časa. Še vedno vznemirjajo, opozarjajo in zahtevajo odgovor.
Razstava mu zato ne postavlja klasičnega spomenika, temveč obiskovalca povabi v njegov miselni kozmos. Tam Kosovel ni zamrznjen v preteklosti, ampak govori, odmeva in se odziva na človeka, ki stoji pred njim.
Razstava Kozmos Kosovel na ogled do maja 2027
Razstava Kozmos Kosovel, pripravljena ob stoti obletnici pesnikove smrti, bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled od 16. septembra 2026 do 9. maja 2027. Kot je na predogledu za novinarje povedala vodja razstavnega programa CD in vodja projekta Katarina Hergouth, je glavni partner Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani, v projekt pa so že na začetku vključili tudi študente drugostopenjskega programa Interaktivno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani. Kustos razstave Marijan Rupert iz NUK je izpostavil, da je gradivo, ki je vključeno v razstavo, zaradi svoje krhkosti le redko na ogled javnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.