Reuters

V nasprotnem primeru bi lahko na Sodišču EU sledila tožba zaradi opustitve ukrepanja, sta po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA danes posvarila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in pravosodni minister Wolfgang Brandstetter.

Razlog za tak korak Avstrije je vedno večja obremenitev držav na zunanji meji unije s sprejemanjem novih beguncev. V skladu z dublinsko uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo.

Kakšne spremembe natančno si Avstrija želi, ministra nista razkrila, poudarila pa sta, da "nimamo le zadolžitev, temveč tudi pravice". Pravno mnenje, ki ga je pridobilo notranje ministrstvo, kot možnosti omenja več denarja za nesorazmerno obremenjene države, prerazporeditev beguncev ali popolno reformo dublinskega sistema.

Komisija je napoved Avstrije zavrnila: "To sedaj zagotovo ni pravšnji trenutek, da gremo na sodišče. Sedaj je čas, da pokažemo solidarnost in izvedemo ambiciozen načrt migracijske politike Evropske komisije. Poleg tega gre za to, da podpremo tiste države, ki se soočajo z največjim navalom migrantov," je danes še dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije v Bruslju.

Avstrija, kjer je samo junija za azil zaprosilo približno 7500 ljudi, je sicer naklonjena zavezujočim kvotam za porazdelitev migrantov po državah Evropske unije.

V kratkem bo poslala okoli 500 prosilcev za azil na Slovaško, s čimer želi zmanjšati prostorsko stisko v glavnem sprejemnem centru v Traiskirchnu. Tam so razmere za begunce po oceni mednarodne organizacije Amnesty International nesprejemljive.