Reuters

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V nemškem bundestagu je manj kot tri tedne po parlamentarnih volitvah v Nemčiji izbruhnil spor zaradi sedežnega reda. Nihče namreč ne želi sedeti zraven novih poslancev skrajno desne populistične Alternative za Nemčijo (AfD). Zadnjo besedo glede sedežnega reda na ustanovni seji bundestaga, ki bo 24. oktobra, ima sicer odhajajoči predsednik bundestaga Norbert Lammert. Če poslanske skupine do petka ne bodo dosegle dogovora, lahko sedežni red določi Lammert.

Liberalci bi radi bliže krščanskim demokratom

V parlamentarni dvorani v Berlinu poslanci sedijo v polkrogu. AfD naj bi svoje sedeže imela na skrajno desni strani, zraven pa naj bi sedeli poslanci liberalcev (FDP). A ti želijo biti precej bolj proti sredini, desno od krščanskih demokratov (CDU). Kot utemeljujejo, bi to bolj ustrezalo njihovi politični usmeritvi, poleg tega pa tudi v večini deželnih parlamentov, v katerih so zastopani, sedijo levo od poslancev CDU.

V parlamentu v Severnem Porenju-Westfaliji imajo sicer predstavniki liberalcev sedeže desno od CDU, zraven AfD.

V bundestag se je na volitvah 24. septembra uvrstilo 94 poslancev AfD, a sta dva že izstopila iz stranke. Liberalci bodo imeli 80 sedežev, najmočnejša parlamentarna stranka pa ostajajo krščanski demokrati (CDU/CSU) z 246 sedeži. V bundestagu bo v prihodnjem sklicu še 153 poslancev socialdemokratov (SPD) in 69 poslancev Levice.