Sirski begunec Ahmad Šami je namreč v Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, a jo je ministrstvo za notranje zadeve zavrglo, saj je ugotovilo, da je skladno z določili dublinske uredbe zanjo odgovorna Hrvaška. Temu je pritrdilo tudi sodišče EU.

Šamija so novembra lani tako nameravali predati sosednji državi. Proti temu se je zavzel del politike in civilne družbe, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Do predaje ni prišlo, poslanca Kordiš in Škoberne pa sta Šamija na dan, ko bi ga morali izročiti Hrvaški, za nekaj ur odpeljala v prostore DZ.

Preberite še

Zdravje

Jemljete antibiotike? Ne spreglejte teh pomembnih dejstev

Šami je nato vložil novo prošnjo za azil in tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo.

Ker je ministrstvo vlogo zavrnilo, se je primer preselil na sodišče, kjer še ni končan. Upravno sodišče je primer Šami vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje, saj je ugotovilo, da sklep o zavrženju prošnje za azil ni bil izdan. Izdalo je tudi začasno odredbo, po kateri bi moral Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Vrhovno sodišče je pretekli mesec to odločitev spremenilo in odpravilo začasno odredbo. Šami je nato pritožbo na odločitev vrhovnega sodišča vložil na ustavno sodišče.