Vsak drugi zaposleni se vozi na delo v drugo občino
Vsak drugi zaposleni v Sloveniji je delovni migrant, Trzin z največjim presežkom, Ljubljana z največ migracijami.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) navaja, da delovne migracije v Sloveniji ostajajo izjemno razširjene. Ob koncu prejšnjega leta je namreč približno 511.800 delovno aktivnih prebivalcev odhajalo na delo v drugo občino. To pomeni, da je bila vsaka druga zaposlena oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami jih je bilo le 33 takšnih, kjer je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev – tako imenovane delovne občine. Med njimi je 19 občin izstopalo kot izrazito delovne, saj je bilo v njih število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov večje od števila aktivnih prebivalcev, poroča SURS.
Trzin ponovno z največjim presežkom delovnih mest
Največji presežek delovnih mest ima po podatkih statističnega urada še naprej občina Trzin, kjer je bilo približno triinpolkrat več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. V to majhno občino je na delo prihajalo okoli 5.500 ljudi iz drugih občin, medtem ko jih je približno 1.320 odhajalo drugam. Kljub temu, da je Trzin tretja najmanjša občina v Sloveniji, po presežku delovnih mest močno prekaša vse ostale.
Približno dvakratni presežek so imele še občine Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Murska Sobota, Ljubljana in Odranci.
Na drugi strani je bilo 28 izrazito bivalnih občin, kjer delovnih mest primanjkuje, tam jih je manj kot 36 odstotkov glede na število delovno aktivnih prebivalcev. Gre predvsem za manjše občine z manj kot 3.000 aktivnimi prebivalci in manj kot 1.000 delovnimi mesti.
Prestolnica ostaja središče migracij
Največji obseg delovnih migracij ima občina Ljubljana. Vanjo dnevno prihaja na delo skoraj 142.400 ljudi iz drugih občin, iz nje pa se na delo drugam odpravi okoli 25.700 prebivalcev. Skupno to pomeni približno 168.100 delovno aktivnih oseb v obeh smereh, pri čemer je tok v Ljubljano kar petinpolkrat večji.
Po obsegu migracij sledijo občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Zaposlitev v občini prebivališča postaja vse redkejša. Ob koncu prejšnjega leta je v svoji občini delalo približno 411.100 ljudi oziroma 44,5 odstotkov vseh delovno aktivnih. V zadnjem desetletju se je ta delež zmanjšal za 4,1 odstotne točke. Največjo stopnjo samooskrbe z delovno silo imajo občine Ljubljana (80,7 %), Bovec (67,5 %), Novo mesto (66,6 %) in Maribor (66,1 %).
Manj čezmejnih delovnih migrantov
Med statističnimi regijami izstopa osrednjeslovenska, ki je edina z več delovnimi mesti kot delovno aktivnimi prebivalci. V to regijo največ delovnih migrantov prihaja iz gorenjske (več kot 24.000), savinjske (okoli 14.800) in jugovzhodne Slovenije (približno 14.100).
Število čezmejnih delovnih migrantov se je drugo leto zapored zmanjšalo. Ob koncu prejšnjega leta jih je bilo v Sloveniji približno 6.300, kar je 325 manj kot leto prej. Gre za tujce iz sosednjih držav, ki v Sloveniji delajo, vendar tu nimajo prijavljenega prebivališča. Največ jih prihaja iz Hrvaške, približno 5.100, večinoma moških, medtem ko ženske predstavljajo približno četrtino. Iz Italije jih je bilo okoli 870, zanimanje za delo v Sloveniji pa je manjše med Avstrijci in Madžari.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
