Ta navada pred spanjem je povezana z večjim tveganjem za infarkt
Spanje ob prižganem televizorju se zdi nedolžno, a nova raziskava opozarja, da bi lahko nočna svetloba povečala tveganje za bolezni srca in ožilja.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nekateri ljudje najlažje zaspijo ob prižganem televizorju, drugi pustijo prižgano nočno lučko, tretjih pa ne moti niti ulična razsvetljava, ki skozi zavese osvetljuje spalnico. Čeprav se takšne navade zdijo neškodljive, znanstveniki opozarjajo, da naše telo tudi med spanjem zaznava svetlobo.
Ta lahko zmoti notranjo biološko uro, vpliva na kakovost počitka in morda tudi na zdravje srca. Nova obsežna raziskava, objavljena v znanstveni reviji European Heart Journal, je namreč pokazala povezavo med večjo izpostavljenostjo svetlobi ponoči in spremembami v zgradbi ter delovanju srca.
Svetloba ponoči lahko vpliva na delovanje srca
Raziskovalci so analizirali podatke 11.071 odraslih, vključenih v britansko zdravstveno raziskovalno zbirko UK Biobank. Udeleženci so sedem dni na zapestju nosili posebne naprave, ki so med drugim merile količino svetlobe, ki so ji bili izpostavljeni v nočnem času. Približno tri leta pozneje so jim z magnetno resonanco pregledali srce.
Rezultati so pokazali, da so imeli posamezniki, ki so bili ponoči izpostavljeni večji količini svetlobe, pogosteje določene spremembe v zgradbi in delovanju srca. Med drugim so raziskovalci opazili povečano maso levega srčnega prekata, nekoliko debelejše srčne stene in slabše kazalnike krčenja srčne mišice.
Gre za spremembe, ki same po sebi še ne pomenijo bolezni, lahko pa opozarjajo na zgodnje procese, povezane z večjo obremenitvijo srca.
Več svetlobe, večje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap
Znanstveniki so v dodatni analizi spremljali še zdravstvene podatke več kot 73.000 ljudi. V obdobju približno osmih do desetih let so ugotavljali, kako pogosto so se pri njih pojavile različne bolezni srca in ožilja.
Primerjava je pokazala, da je bila večja izpostavljenost svetlobi ponoči povezana z občutno višjim relativnim tveganjem za nekatere bolezni.
Pri najbolj izpostavljenih posameznikih so v primerjavi z najmanj izpostavljenimi ugotovili 29 odstotkov večje relativno tveganje za srčno popuščanje, 24 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt in 33 odstotkov večje tveganje za možgansko kap. Opazili so tudi povezavo z večjim tveganjem za atrijsko fibrilacijo, eno najpogostejših motenj srčnega ritma.
Raziskovalci so pri izračunih upoštevali številne druge dejavnike, med drugim starost, življenjske navade in obstoječe zdravstvene težave. Kljub temu poudarjajo, da ugotovljena povezava še ne dokazuje, da svetloba neposredno povzroča srčno-žilne bolezni.
Zakaj telo ponoči potrebuje temo?
Človeško telo deluje po približno 24-urnem biološkem ritmu, ki uravnava spanje, budnost, izločanje hormonov in številne druge telesne procese. Eden najpomembnejših dejavnikov pri njegovem usklajevanju je prav svetloba.
Ko se zvečeri, začne telo običajno izločati več melatonina, hormona, ki sodeluje pri uravnavanju spanja. Izpostavljenost umetni svetlobi lahko ta proces zmoti, še posebej če je svetloba dovolj močna ali vsebuje večji delež modrega spektra.
To ne vpliva le na to, kako hitro zaspimo. Motnje biološkega ritma lahko vplivajo tudi na krvni tlak, srčni utrip in delovanje živčnega sistema.
Raziskovalci so ugotovili, da je krajše trajanje spanja deloma pojasnilo povezavo med nočno svetlobo in spremembami na srcu. Vendar menijo, da bi lahko bili v ozadju tudi drugi, še ne povsem pojasnjeni biološki mehanizmi.
Je torej spanje ob prižganem televizorju nevarno?
Če občasno zaspite ob televizorju, to še ne pomeni, da si škodujete ali da boste zaradi tega razvili srčno bolezen. Pomembno je razumeti, da raziskava ni posebej proučevala vpliva prižganega televizorja, temveč skupno izpostavljenost svetlobi v nočnem času.
Merilne naprave namreč niso razlikovale med svetlobo televizijskega zaslona, nočne svetilke in razsvetljave, ki prihaja od zunaj. Prav tako so svetlobo merile le sedem dni, zato ni povsem jasno, kako dobro te meritve odražajo dolgoletne spalne navade posameznikov.
Kljub temu ugotovitve kažejo, da bi bilo smiselno več pozornosti nameniti tudi svetlobnim razmeram v prostoru, kjer spimo.
Kako poskrbeti za bolj zdravo spalno okolje?
Za kakovosten nočni počitek ni pomembno le, koliko ur spimo, temveč tudi, v kakšnem okolju zaspimo. Strokovnjaki zato priporočajo, da je spalnica čim temnejša, mirna in prijetno hladna.
Če pogosto zaspite ob televizorju, razmislite o nastavitvi časovnika, ki napravo po določenem času samodejno izklopi. Svetlobo uličnih svetilk lahko omejite z gostejšimi zavesami ali senčili, nepotrebne luči pa pred spanjem ugasnite.
Priporočljivo je tudi, da zvečer zmanjšate uporabo svetlečih zaslonov in poskrbite za čim bolj reden urnik spanja. Če ponoči potrebujete svetlobo zaradi varnosti, izberite šibko, toplo osvetlitev, ki ne sveti neposredno v obraz.
Znanstveniki sicer še ne morejo z gotovostjo trditi, da bomo s spanjem v popolni temi zmanjšali tveganje za srčni infarkt ali druge bolezni srca. Toda zmanjšanje nepotrebne svetlobe je preprost ukrep, ki lahko prispeva k boljšim razmeram za spanje.
In čeprav pri skrbi za srce običajno najprej pomislimo na prehrano, gibanje in krvni tlak, nas nova raziskava opominja, da si pozornost zasluži tudi nekaj tako vsakdanjega, kot je svetloba v naši spalnici.
