Janša: Bliža se konec spregledanega tihotapljenja ljudi za evropsko levico
Nova slovenska vlada se v Bruslju pomika proti tršemu delu evropske politike: strožje pri migracijah in bolj zadržano do ukrepov proti Izraelu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nova slovenska vlada se v Bruslju vse jasneje postavlja v trši del evropske politike. To se je pokazalo pri migracijah, kjer se je Slovenija pridružila skupini držav, ki zahtevajo odločnejše ukrepe proti neregularnim migracijam, pa tudi pri odnosu do Izraela, kjer se po poročanju bruseljskega medija EUobserver uvršča med bolj zadržane članice glede novih evropskih ukrepov proti izraelskim naselbinam.
Ob robu zasedanja Evropskega sveta je bilo predsednika vlade Janeza Janšo mogoče videti v pogovorih z več evropskimi sogovorniki.
Med njimi so bili slovaški premier Robert Fico, češki premier Andrej Babiš, švedski premier Ulf Kristersson, predsednik Evropskega sveta António Costa in belgijski premier Bart De Wever.
Gre za različne politične profile, vendar je simbolika srečanj jasna. Janša se v Bruslju znova giblje v krogu evropskih konservativnih, desnosredinskih in suverenističnih voditeljev, med katerimi sta tudi Fico in Babiš, politika, ki ju analitiki pogosto povezujejo s proruskim oziroma do nadaljnje pomoči Ukrajini bolj zadržanim taborom.
»Bliža se konec socialnega turizma«
Kabinet predsednika vlade je sporočil, da je Janša skupaj z voditelji 18 drugih držav članic Evropske unije podpisal skupno pismo predsedniku Evropskega sveta in predsednici Evropske komisije. Podpisniki zahtevajo odločnejše in učinkovitejše evropske rešitve na področju migracij.
V pismu poudarjajo zmanjšanje neregularnih migracijskih tokov, učinkovitejši boj proti tihotapljenju ljudi, hitrejše vračanje oseb brez pravice do bivanja v EU ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Ob tem navajajo, da morajo biti ukrepi skladni s pravom EU in mednarodnimi konvencijami.
Janša je ob podpisu pisma zapisal: »Slovenija se je končno pridružila 18 članicam EU, ki terjajo bistveno spremembo imigracijske politike tudi v praksi. Bliža se konec socialnega turizma, spregledanega tihotapljenja ljudi in uvažanja volivcev za evropsko levico.«
Ta izjava je politično ostrejša od uradnega jezika skupnega pisma. Janša migracij ne postavlja le v okvir upravljanja meja, vračanja in sodelovanja s tretjimi državami, temveč tudi v okvir evropskega ideološkega spopada.
S tem se Slovenija po menjavi oblasti približuje državam, ki migracije razumejo kot eno glavnih varnostnih in političnih ločnic v Evropski uniji.
Manj pritiska na Izrael
Druga pomembna tema je Izrael. EUobserver poroča, da so voditelji EU na vrhu v Bruslju od Evropske komisije zahtevali pripravo možnosti za ukrepe glede izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.
Med možnostmi naj bi bile omejitve trgovine z izdelki iz naselbin, sankcije proti skrajnim izraelskim ministrom in jasnejše ločevanje med ozemljem Izraela in nezakonitimi naselbinami.
Po navedbah bruseljskega medija naj bi ukrepe podpirale predvsem Francija, Švedska, Španija, Belgija in Irska.
Na drugi strani naj Nemčija, Avstrija, Češka, Madžarska in nova slovenska vlada takšnim predlogom ne bi bile naklonjene.
To je izrazit premik glede na politiko prejšnje vlade, ki je bolj poudarjala priznanje Palestine, humanitarne razmere v Gazi in kritiko ravnanja izraelske vlade.
Janševa vlada je že v prvih dneh mandata odpravila del omejitev proti Izraelu, vključno z omejitvami pri trgovini z orožjem.
V Bruslju se ta sprememba zdaj kaže tudi pri evropskih razpravah o morebitnem pritisku na Izrael.
Fico in Babiš kot del novega evropskega ozadja
Med Janševimi sogovorniki sta bila tudi Fico in Babiš. Fico je eden najvidnejših evropskih voditeljev, ki nasprotuje nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kritizira sankcije proti Rusiji in poudarja, da mora Slovaška najprej varovati lastne gospodarske in energetske interese.
Zaradi takšnih stališč ga evropski analitiki in tuji mediji pogosto opisujejo kot prorusko usmerjenega politika.
Babiš je manj neposreden primer, vendar ga evropska razprava prav tako uvršča med politike, ki so bolj zadržani do novih obveznosti do Ukrajine.
Njegova politika je izrazito protimigracijska, skeptična do dela evropske podnebne politike in bolj naklonjena omejevanju pristojnosti Bruslja.
Janša s Ficom in Babišem ne deli nujno vseh stališč, zlasti ne pri Ukrajini. Njegova dosedanja politika je bila do ruske invazije za zdaj ostrejša kot Ficova. Toda pri migracijah, odnosu do Evropske komisije, poudarjanju nacionalne suverenosti in bolj naklonjenem odnosu do Izraela so razlike manjše.
Slovenija menja evropski položaj
Nova slovenska vlada za zdaj ne spreminja vseh zunanjepolitičnih usmeritev enako. Pri Ukrajini Slovenija uradno ostaja na strani evropske podpore Kijevu. Pri migracijah in Izraelu pa je premik že očiten.
Slovenija se po novem uvršča med članice, ki zahtevajo strožjo migracijsko politiko, hitrejše vračanje migrantov brez pravice do bivanja in večji poudarek na varovanju meja. Hkrati ni več med državami, ki bi pritiskale za ostrejše evropske ukrepe proti Izraelu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
