Zdravnica opozarja: okrevanje po pljučnici se ne konča z zadnjim odmerkom
Pljučnica lahko mine, utrujenost, kašelj in zadihanost pa vztrajajo še več tednov. Pulmologinja pojasnjuje, kako pravilno okrevati.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko po več dneh vročine, kašlja in slabega počutja končno začutimo izboljšanje, si želimo čim prej nazaj v običajen življenjski ritem. Toda po pljučnici telo pogosto potrebuje precej več časa, kot pričakujemo. Čeprav je zdravljenje končano in se počutimo bolje, nas lahko že hoja po stopnicah utrudi, daljši sprehod povzroči zadihanost, kašelj pa nikakor noče povsem izginiti.
Kdaj je to še običajen del okrevanja in kdaj bi morali ponovno obiskati zdravnika? O okrevanju po pljučnici smo se pogovarjali s Katarino Osolnik, dr. med., specialistko interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je eno najpomembnejših sporočil bolnikom prav to, da okrevanje ne poteka čez noč in da konec zdravljenja še ne pomeni tudi popolnega okrevanja.
Utrujenost in kašelj lahko vztrajata več tednov
Pljučnica je okužba pljuč, ki lahko telo močno izčrpa. Med boleznijo se pogosto zmanjšata telesna dejavnost in mišična moč, zato ni nenavadno, da tudi po izboljšanju potrebujemo več časa, da ponovno pridobimo običajno kondicijo. Mnogi so presenečeni, ko ugotovijo, da jih še nekaj tednov po bolezni utrudijo opravila, ki so jih prej opravljali brez težav.
»Čeprav se telesna temperatura običajno normalizira v nekaj dneh, lahko utrujenost, kašelj in zmanjšana telesna zmogljivost vztrajajo več tednov, včasih tudi nekaj mesecev,« pojasnjuje Osolnikova. Dodaja, da je to lahko običajen del okrevanja, pomembno pa je, da se težave postopoma zmanjšujejo.
Kako hitro si bomo opomogli, je odvisno predvsem od starosti, obsega pljučnice, splošnega zdravstvenega stanja in morebitnih pridruženih bolezni. Mlajši in sicer zdravi ljudje praviloma okrevajo hitreje, medtem ko lahko pri starejših, kadilcih in bolnikih s kroničnimi boleznimi težave trajajo dlje.
K vsakodnevnim dejavnostim se ne vračajmo prehitro
Prav zaradi dolgotrajnejšega okrevanja je pomembno, da se k vsakodnevnim dejavnostim ne vračamo prehitro. Če smo bili pred boleznijo telesno aktivni, to še ne pomeni, da lahko takoj nadaljujemo z enako intenzivnostjo vadbe. Enako velja za vrnitev na delovno mesto, še posebej, če opravljamo fizično zahtevno delo. »K vsakodnevnim dejavnostim se vračamo postopoma in glede na počutje. Začnemo s krajšimi sprehodi in lažjimi opravili, nato obremenitve povečujemo. Če se ob naporu izrazito utrudimo ali zadihamo, moramo dejavnost prilagoditi,« svetuje zdravnica.
Pri tem opozarja, da tudi dolgotrajno mirovanje ni priporočljivo, saj povzroča izgubo mišične moči. Najprimernejša je torej postopna vrnitev k gibanju, pri kateri upoštevamo svoje zmogljivosti. Intenzivnejše športne dejavnosti in večje telesne napore je smiselno odložiti, dokler se telesna zmogljivost ne izboljša.
Telo potrebuje počitek in uravnoteženo prehrano
Pomembno vlogo pri okrevanju imajo tudi vsakodnevne navade. Telo potrebuje dovolj spanja in počitka, uravnoteženo prehrano z zadostno količino beljakovin ter dovolj tekočine. Redna hoja pomaga pri ponovnem pridobivanju telesne zmogljivosti, pri nekaterih bolnikih pa so koristne tudi dihalne vaje in vaje za učinkovito izkašljevanje.
Te so po besedah Osolnikove še posebej priporočljive za bolnike, ki imajo po pljučnici težave z dihanjem ali zastajanjem sluzi. Po težjih oblikah bolezni je včasih potrebna tudi usmerjena respiratorna fizioterapija. Zdravnica ob tem poudarja še pomen opustitve kajenja, ki je eden najpomembnejših ukrepov za dolgoročno zdravje pljuč.
Kdaj težave niso več običajen del okrevanja?
Čeprav lahko kašelj, utrujenost in nekoliko slabša telesna zmogljivost vztrajajo še več tednov, to ne pomeni, da smemo prezreti vsako težavo, ki se pojavi po pljučnici. Pomembno je predvsem, ali se naše stanje postopoma izboljšuje ali pa se simptomi ponovno stopnjujejo.
»Zaskrbljujoči so ponovno povišana telesna temperatura, stopnjevanje težkega dihanja, bolečina v prsnem košu ali izkašljevanje krvi. Takrat je potreben ponoven pregled pri zdravniku, ob hudi zadihanosti pa takojšnja medicinska pomoč,« opozarja Osolnikova.
Kdaj je potrebno rutinsko kontrolno slikanje?
Posebno pozornost je treba nameniti tudi bolnikom, pri katerih težave kljub zdravljenju ne izzvenijo. V takšnih primerih je lahko potreben dodaten pregled, pogosto tudi kontrolno rentgensko slikanje pljuč. To sicer ni potrebno pri vseh bolnikih. Če okrevanje poteka brez zapletov, se počutje izboljšuje in težave izginjajo, rutinsko kontrolno slikanje ni vedno potrebno. Drugače pa velja za kadilce in starejše bolnike.
»Priporočamo kontrolno rentgensko slikanje do normalizacije rentgenske slike pri vseh kadilcih in starejših od 50 let,« pojasnjuje zdravnica. Kontrolno slikanje je nujno tudi pri bolnikih, ki imajo še naprej težave z dihanjem, kašljem, bolečinami ali slabim počutjem. Vztrajanje simptomov namreč ni nekaj, kar bi morali neomejeno dolgo pripisovati preboleli bolezni. Če okrevanje ne poteka po pričakovanjih, je pomembno preveriti, zakaj se zdravstveno stanje ne izboljšuje.
Večina popolnoma okreva, pri nekaterih pa lahko ostanejo posledice
Pljučnica je lahko resna bolezen, vendar večina ljudi po njej popolnoma okreva in nima trajnih posledic. Kljub temu se lahko predvsem po težjih oblikah pojavijo dolgotrajnejše težave z dihanjem ali zmanjšana pljučna zmogljivost.
Večje tveganje za zaplete imajo starejši ljudje, kadilci, bolniki s kroničnimi pljučnimi in srčnimi boleznimi ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih je zato še posebej pomembno, da okrevanje spremljajo in ob vztrajajočih težavah pravočasno poiščejo zdravniško pomoč.
Pomembno pa ni le okrevanje po že preboleli bolezni, temveč tudi zmanjševanje tveganja za novo pljučnico. Kot pojasnjuje Osolnikova, lahko veliko storimo sami: z opustitvijo kajenja, redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in ustreznim zdravljenjem kroničnih bolezni. Pomembno vlogo imajo tudi priporočena cepljenja, predvsem proti gripi in pnevmokoknim okužbam.
Okrevanje se ne konča z zadnjim odmerkom antibiotika
Ob vsem tem zdravnica izpostavlja sporočilo, ki bi si ga moral zapomniti vsak, ki je prebolel pljučnico: »Najpomembnejše sporočilo bolnikom je, da se okrevanje po pljučnici ne konča z zadnjim odmerkom antibiotika. Telo potrebuje čas, zato sta potrpežljivost in postopno vračanje k običajnim dejavnostim ključna za uspešno okrevanje.«
Čeprav se nam torej po končanem zdravljenju morda zdi, da bi morali biti že povsem zdravi, je lahko okrevanje še v polnem teku. Pomembno je, da telesu damo dovolj časa, se postopoma vračamo k dejavnostim in smo pozorni na morebitne opozorilne znake.
