Prejeli smo domnevni interni načrt Svobode za padec interventnega zakona
Referendum o interventnem zakonu bo 6. decembra. Prejeli smo gradivo, ki naj bi opisovalo kampanjo Gibanja Svoboda proti zakonu, vključno z nalogami poslancev in vključevanjem strokovnjakov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V uredništvu smo analizirali dokument z oznako »PROTI« in grafično podobo Gibanja Svoboda, ki naj bi nastal pred referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Volivci bodo o zakonu odločali 6. decembra.
Ugotovili smo, da gradivo ne vsebuje zgolj argumentov proti zakonu. Podrobno opisuje, kako naj bi jih predstavili javnosti, katere skupine volivcev želijo prepričati ter kakšne naloge naj bi prevzeli poslanci, strankarski predstavniki in zunanji govorci.
Dokument po številčenju obsega 49 strani, vendar smo jih prejeli le 22. Njegovega izvora in tega, ali ga je vodstvo Svobode potrdilo, nismo mogli neodvisno preveriti.
»Če se zakon uveljavi, življenja, kakršno smo poznali, ne bo več«
Ena najizrazitejših usmeritev je zapisana že na četrti strani. Avtorji predlagajo, naj se kampanja ne osredotoča zgolj na posamezne davčne in socialne ukrepe, temveč referendum predstavi kot odločitev o prihodnosti slovenske družbe.
»Naša argumentacija mora sloneti na predpostavki, da bi bila zmaga na referendumu zelena luč za to, da desna koalicija družbo pelje v popolnoma nov scenarij, in ta scenarij je strašljiv. Če se zakon uveljavi, življenja, kakršno smo poznali, ne bo več,« piše v gradivu.
Dokument predvideva ponavljanje ključnih sporočil, njihovo prilagajanje različnim skupinam volivcev in povezovanje čustvenih opozoril s konkretnimi podatki.
Med pripravljenimi gesli so »Izbrancem potica – vam drobtinice«, »Menedžerjem 20.019 – vam 19 evrov« in »Najbolj premožnim odpustki pri prispevkih – vam računi za zdravnika«.
S takšnimi primerjavami želijo avtorji poudariti razlike med domnevnimi finančnimi koristmi najbolje plačanih in položajem večine prebivalstva. Opozorila o javnih financah povezujejo s prihodnostjo zdravstva, pokojnin in drugih javnih storitev.
Nagovoriti želijo tudi nasprotnike Janeza Janše
Posebno pozornost namenjajo volivcem, ki bi posamezne gospodarske ukrepe zakona sicer lahko podprli, vendar nasprotujejo politiki predsednika vlade Janeza Janše.
Med razlogi za nasprotovanje njegovi politiki naštevajo nazadnjaštvo, rasizem, nestrpnost, trumpizem in odnos do Izraela. Tem volivcem naj bi referendum predstavili tudi kot priložnost za izražanje širšega političnega nestrinjanja z vlado.
Avtorji se obenem zavedajo, da lahko takšno nagovarjanje povzroči nasproten učinek od želenega.
»To so namreč sporočila, ki sodijo v okvir političnega konflikta, ki ima dvojni učinek – res mobilizira naše podpornike, ampak tudi odvrača oziroma odbija politično sredino,« piše v poglavju »Poseben politični vidik«.
Zato predlagajo uporabo ostrejših političnih argumentov predvsem v neposrednih pogovorih z ljudmi in medijskih soočenjih, pri objavah na družbenih omrežjih pa svetujejo previdnost.
Še ostrejši je del, ki interventni zakon povezuje z domnevnim vračanjem političnih uslug.
»To je zakon, s katerim je desna koalicija morala 'interventno' vrniti usluge vsem tistim, ki so jo podpirali v predvolilni kampanji,« navaja dokument.
Čustvena sporočila želijo podpreti z izračuni
Avtorji ocenjujejo, da podpora tradicionalnih opozicijskih volivcev za uspeh referenduma ne bo zadostovala. Nagovoriti želijo tudi politično manj opredeljene ljudi, ki se odločajo na podlagi podatkov.
Zato predlagajo dvostopenjska sporočila. Volivec naj bi najprej prejel kratko in osebno trditev, nato pa prek spletnega kalkulatorja preveril, koliko bi mu zakon finančno koristil.
»Ljudem moramo dati sporočilo, da so pametni. Ter da mi njihovo pamet vidimo in spoštujemo,« piše v poudarjenem delu dokumenta.
Obsežen del gradiva je namenjen tudi javnofinančnim posledicam zakona. Navaja oceno, da bi spremembe socialnim blagajnam letno povzročile približno 777 milijonov evrov negativnih finančnih učinkov. Od tega naj bi 570 milijonov evrov odpadlo na pokojninsko blagajno, 113 milijonov na zdravstveno in 94 milijonov na dolgotrajno oskrbo.
V dokumentu trdijo tudi, da približno 903.000 delovno aktivnih prebivalcev oziroma 96,3 odstotka vseh delovno aktivnih od prispevne kapice ne bi imelo koristi. Ta navedba ne zajema nujno učinkov drugih ukrepov interventnega zakona.
Navedene ocene niso enake poznejšim izračunom ministrstva za finance, ki je letni javnofinančni učinek celotnega zakona po dinamični metodi ocenilo na 647 milijonov evrov. Neposredna primerjava brez upoštevanja različnih metodologij in zajetih ukrepov zato ni mogoča.
Pri zdravstvu dokument predlaga sporočilo »To je začetek konca javnega zdravstvenega sistema«, pri upokojencih pa opozarja na ogroženost pokojninske blagajne.
Poslanci naj vsak dan objavijo vsaj eno vsebino
Med najbolj konkretnimi deli so navodila za aktivnosti poslancev.
Predlagani minimalni standard predvideva najmanj eno objavo o zakonu dnevno na glavnem profilu posameznega poslanca. Vsaj dvakrat tedensko naj bi objavili vsebino s spletnim kalkulatorjem, trikrat tedensko pa zgodbo ali kratek posnetek s terena.
Na komentarje pod objavami naj bi praviloma odgovarjali še isti dan, osrednje strankarske vsebine pa delili usklajeno.
V zadnjem tednu pred referendumom dokument predlaga najmanj dve objavi dnevno. Vsak teden naj bi v posameznem volilnem okraju organizirali tudi najmanj eno referendumsko stojnico ali dogodek.
Predvideno je še povezovanje kampanje s parlamentarnim delom. Poslanci naj bi vprašanja interventnega zakona odpirali na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles ter pomembne izjave posredovali strankarski komunikacijski ekipi.
Vendar gradivo izrecno navaja, da gre pri opisanem standardu za predlog, ki ga mora dokončno potrditi vodstvo poslanske skupine. Zato ni mogoče trditi, da so bila navodila že sprejeta ali da jih poslanci izvajajo.
Strokovnjaki naj javnost nagovarjajo neodvisno od stranke
Pomemben del strategije je namenjen vključevanju ljudi zunaj strankarske politike.
Dokument predlaga, naj predstavniki Svobode k javnemu opredeljevanju o zakonu pritegnejo profesorje, pravnike, zdravnike, podjetnike, učitelje, študente in druge posameznike s strokovnim ali družbenim ugledom.
»Ti zunanji govorci naj volilce nagovarjajo neodvisno od stranke, po svojih kanalih in s svojimi besedami, saj se s tem ohranja njihova kredibilnost,« piše na 43. strani.
Takšen zapis odpira vprašanje preglednosti morebitnega sodelovanja zunanjih govorcev s stranko. Sam po sebi pa ne dokazuje prikritega naročanja izjav, plačevanja posameznikov ali organiziranja navidezno neodvisnih nastopov.
Dokument vsebuje tudi razdelitev področij med politične predstavnike. Robert Golob je naveden pri krovnih načelih in vrednotah, Alenka Bratušek pri pokojninah in javnih financah, Klemen Boštjančič pri davkih in prispevkih, Lenart Žavbi pri političnem vidiku in vračanju uslug, Tamara Vonta pa pri manipulacijah, zlorabah in lažeh v kampanji.
Manjka več kot polovica dokumenta
Pregledane strani imajo enotno oblikovanje, zaporedno številčenje, oznako »PROTI« in grafične elemente z napisom »Svoboda naprej«. Vsebinsko gre za podroben komunikacijski načrt, vendar sama grafična podoba in skladnost z javnimi stališči stranke ne dokazujeta njegovega izvora.
Pomembna omejitev je nepopolnost gradiva. Prejeli smo strani od 3 do 16 ter od 42 do 49. Manjka torej 27 strani, med njimi začetek dokumenta in celoten osrednji del. Zato nimamo morebitnih podatkov o avtorju, datumu priprave, naslovnikih in celotnem kontekstu posameznih navodil.
O domnevnem internem komunikacijskem načrtu je prvi poročal portal Zanima.me.
Gibanju Svoboda smo poslali vprašanja o pristnosti dokumenta, njegovem nastanku, namenu in morebitni uporabi v referendumski kampanji. Do objave članka odgovorov nismo prejeli.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
