Za pridnost nagrajeni z več dela: kdaj gre nadzor delodajalcev predaleč?
V Amazonovih skladiščih sistemi merijo delovni tempo. Evropski poslanci opozarjajo na posledice, podatki za Slovenijo pa razkrivajo zanimiv rekord.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Delavec skenira izdelek, na zaslonu pa se začne odštevanje sekund do naslednje naloge. Ko jo opravi, se postopek ponovi. Naprava beleži njegovo storilnost, podatki pa lahko vplivajo na oceno delovne uspešnosti.
Takšno organizacijo dela je med obiskom Amazonovih skladišč opisala nizozemska evropska poslanka Kim van Sparrentak. Za nemško medijsko mrežo RND je povedala, da so v enem od visoko avtomatiziranih obratov opazili celo igro, v kateri zaposleni tekmujejo, kdo bo nalogo opravil najhitreje.
Sedem evropskih poslancev je 26. in 27. oktobra obiskalo Amazonove logistične centre v Nemčiji in na Poljskem, ki skupaj zaposlujejo približno 5.000 ljudi. Po pogovorih z delavci in sindikalnimi predstavniki so opozorili na visoke delovne norme, stalno ocenjevanje storilnosti in pomanjkanje preglednosti pri določanju pričakovanih rezultatov.
»Ko delaš hitreje, moraš delati še hitreje,« je pričevanja zaposlenih za EUobserver povzela predsednica parlamentarnega odbora za zaposlovanje Li Andersson.
Ko večja učinkovitost pomeni več dela
Amazonov primer odpira vprašanje, kaj se zgodi, ko podjetje pridobi možnost, da skoraj vsak trenutek delovnega procesa pretvori v merljiv podatek. Pri algoritmičnem upravljanju računalniški sistemi spremljajo opravljeno delo, razporejajo naloge, ocenjujejo storilnost in lahko vplivajo tudi na kadrovske odločitve.
Takšna tehnologija omogoča hitrejšo obdelavo naročil in zmanjševanje stroškov, hkrati pa podjetjem daje vse natančnejši vpogled v delo zaposlenih. Če nova oprema delavcu omogoči, da v eni uri obdela več izdelkov, lahko podjetje doseženo storilnost uporabi kot novo pričakovano normo. Tehnološka izboljšava tako poveča količino opravljenega dela, ne da bi se delovni dan skrajšal ali obremenitev zaposlenega zmanjšala.
Na takšne pritiske so opozarjali tudi zaposleni, s katerimi so govorili evropski poslanci. Predstavnica poljskega sindikata Solidarność Agata Wypiór je za EUobserver povedala, da delavci v skladišču v Sosnowcu doživljajo nenehen pritisk zaradi občutka stalnega ocenjevanja.
Še bolj konkretne izkušnje je za RND opisal Adrian Zempel, predsednik sveta delavcev v Amazonovem skladišču v Dortmundu. Po njegovih navedbah so morali nekateri zaposleni v enem dnevu tudi štirikrat na razgovor o svoji storilnosti. Spomnil se je sodelavcev, ki so zaradi takšnega pritiska k njemu prihajali v solzah.
Zempel trdi, da podatki o delovni uspešnosti vplivajo tudi na odločanje o podaljševanju pogodb za določen čas.
Amazon očitke zavrača. Za RND je pojasnil, da tehnologijo uporablja za učinkovito organizacijo dela in zagotavljanje obvladljivih delovnih obremenitev, ne za nadzor zaposlenih. Vztraja, da so njegove prakse skladne z zakonodajo.
V ospredju spora tako ni zgolj zbiranje podatkov, temveč njihova uporaba pri določanju delovnih norm in sprejemanju odločitev, ki lahko vplivajo na zaposlitveni položaj posameznika.
Slovenija na vrhu EU po digitalnem beleženju delovnega časa
Digitalno spremljanje zaposlenih je razširjeno tudi v evropskih podjetjih. Pri eni od osnovnih oblik spremljanja izrazito izstopa Slovenija.
Po raziskavi Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, izvedeni med letoma 2024 in 2025, je digitalno beleženje delovnega časa navedlo 57 odstotkov zaposlenih v Sloveniji. To je največ med članicami EU, kjer povprečje znaša 37 odstotkov.
Za Slovenijo se je uvrstila Španija s 54 odstotki, medtem ko so deleži v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem občutno nižji.
Slovenija je nad evropskim povprečjem tudi pri uporabi elektronskih kartic za spremljanje prihodov, odhodov oziroma gibanja zaposlenih. Takšno spremljanje je navedlo 54 odstotkov vprašanih v Sloveniji in 36 odstotkov na ravni EU.
Podatke je zbrala Evropska komisija, primerjavo med državami pa je objavil Poljski ekonomski inštitut.
V Sloveniji je evidentiranje delovnega časa zakonsko predpisano, med drugim zaradi preprečevanja neplačanih nadur in kršitev pravice do počitka. Elektronsko beleženje sicer ni splošno obvezno za vse delodajalce.
Podatki zato kažejo predvsem razširjenost digitalnih evidenc, ne pa tudi obsega algoritmičnega ocenjevanja zaposlenih.
Pomembna razlika nastane pri nadaljnji uporabi informacij. Podatki o prihodih in odhodih lahko služijo obračunu plač ter preverjanju opravljenih ur.
Če jih delodajalec poveže še s hitrostjo dela, številom opravljenih nalog in trajanjem odmorov, pa lahko oblikuje podrobno oceno storilnosti posameznika.
S tem se odpirajo vprašanja preglednosti ocenjevanja, varstva osebnih podatkov in možnosti zaposlenih, da izpodbijajo odločitve, sprejete na njihovi podlagi.
Algoritem izmeri zaostanek, ne pa nujno razlogov zanj
Pri algoritmičnem upravljanju ima delodajalec praviloma precej širši vpogled v delovni proces kot posamezni zaposleni.
Podjetje lahko spremlja storilnost več tisoč ljudi, primerja njihove rezultate in ugotavlja, kdo zaostaja za pričakovanji. Zaposleni pa pogosto ne poznajo vseh meril, po katerih se oblikuje njihova ocena.
Pri tem natančno izmerjen rezultat še ne zagotavlja pravične presoje.
Delavec lahko nalogo opravi počasneje zaradi okvare opreme, zahtevnejšega naročila ali zdravstvenih težav. Sistem lahko zabeleži njegov zaostanek, ne da bi ustrezno upošteval okoliščine, zaradi katerih je nastal.
Stalno spremljanje lahko vpliva tudi na vedenje zaposlenih. Anderssonova je takšno okolje označila za digitalni panoptikon.
Zamisel panoptikona je razvil filozof Jeremy Bentham, Michel Foucault pa jo je pozneje uporabil za razlago družbenega nadzora. Njeno bistvo je, da ljudje svoje vedenje prilagajajo že možnosti, da jih nekdo opazuje.
Sodobni digitalni sistemi tej logiki dodajajo nenehno primerjanje rezultatov. Delavcu ni treba izrecno naročiti, naj pohiti. Dovolj je, da na zaslonu vidi, da zaostaja.
Na posledice takšnega upravljanja opozarja tudi raziskava Evropske komisije iz julija 2026. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere oblike algoritmičnega upravljanja povezane z manjšo avtonomijo zaposlenih, omejenimi možnostmi za odmore in večjim stresom.
Najizrazitejše povezave so zaznali pri sistemih, ki neposredno usmerjajo izvajanje nalog in določajo delovni tempo. Pomembno vlogo pri posledicah tehnologije imajo tudi organizacija dela, delovnopravna pravila in možnosti zaposlenih za soodločanje.
Kje so meje nadzora v Sloveniji?
Slovenska zakonodaja omejuje zbiranje in obdelavo osebnih podatkov zaposlenih. Zakon o varstvu osebnih podatkov med drugim določa stroge pogoje za videonadzor v delovnih prostorih, ki je dovoljen le za zakonsko določene namene, kadar je nujen in ciljev ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi.
Na posledice nezakonitega nadzora opozarja primer slovenske franšize Dodo Pizza.
Informacijski pooblaščenec je leta 2024 družbi Fovella izrekel 25.000 evrov globe, ker je nezakonito snemala zaposlene v kuhinji in posnetke v živo predvajala na svoji spletni strani.
Podjetje za takšno obdelavo osebnih podatkov ni imelo ustrezne pravne podlage. Odločba je pravnomočna, primer pa je objavil tudi Evropski odbor za varstvo podatkov.
Pri algoritmičnem ocenjevanju storilnosti se vprašanjem varstva podatkov pridružujejo še preglednost meril uspešnosti, avtomatizirano odločanje in vpliv ocen na zaposlitvene pravice.
V Sloveniji je za zdaj malo javno dostopnih sistematičnih podatkov o tem, koliko podjetij uporablja takšne sisteme in kako njihove ugotovitve vplivajo na zaposlene.
Za razumevanje dejanskega obsega nadzora bi bilo zato treba poleg razširjenosti digitalnih evidenc ugotoviti tudi, kdo določa norme produktivnosti, kako se podatki uporabljajo in ali imajo zaposleni možnost preveriti odločitve, sprejete na njihovi podlagi.
Kdo bo imel korist od tehnološkega napredka?
Evropska komisija namerava do konca leta predstaviti zakonodajni predlog o kakovostnih delovnih mestih, imenovan Quality Jobs Act. Med osrednjimi vprašanji bodo tudi preglednost avtomatiziranega odločanja, pravice zaposlenih in zaščita pred čezmernim digitalnim nadzorom.
Razprava pa presega vprašanje zakonskih omejitev. Zadeva tudi razdelitev koristi tehnološkega napredka.
Avtomatizacija podjetjem omogoča, da v enakem času opravijo več dela in znižajo stroške poslovanja. Koristi se lahko odrazijo v višjih plačah, krajšem delovnem času, boljših delovnih razmerah, nižjih cenah ali večjem dobičku.
Kako se bodo razdelile, je odvisno od poslovnih odločitev, pravil in pogajalske moči zaposlenih.
Amazonov primer kaže, kako lahko tehnološki napredek spremlja zaostrovanje delovnih norm, ne da bi zaposleni občutili razbremenitev.
Če vsak prihranek časa postane nova zahteva po hitrejšem delu, se produktivnost povečuje, delovne obremenitve pa ostajajo enake ali celo naraščajo.
Ključno vprašanje zato ni le, koliko dela lahko podjetje opravi s pomočjo tehnologije, temveč tudi, kdo določa meje storilnosti zaposlenih in kdo ima na koncu korist od večje učinkovitosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
