Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Praznični konec tedna bo za nekatere pomenil počitek, za druge delovni vikend. Na delo morajo tudi zaposleni v dejavnostih, kjer je treba zagotavljati neprekinjeno delovanje, denimo v zdravstvu, policiji, socialnem varstvu, gostinstvu, na bencinskih servisih in v pogrebnih službah. Kdo bo razporejen na delo, je odvisno od narave dejavnosti, organizacije delovnega procesa in veljavnih pravil. Zaposlenim, ki bodo delali, ob izpolnjenih pogojih pripada tudi dodatek za praznično delo. Vendar znesek ni enak za vse: v javnem sektorju znaša 120 odstotkov urne postavke osnovne plače, v gostinstvu pa lahko doseže 150 odstotkov.

Letošnji praznični konec tedna prinaša dva dela prosta dneva: soboto, 31. oktobra, ko praznujemo dan reformacije, in nedeljo, 1. novembra, ko se spominjamo mrtvih. Medtem ko bodo številni uživali v prostih dneh, bodo morali drugi na delo. To velja zlasti za zaposlene v zdravstvu, policiji, gostinstvu, na bencinskih servisih in v drugih dejavnostih, kjer je treba zagotavljati nemoteno delovanje tudi med prazniki.

Posledice nepravilnega ravnanja

ZPIZ priznal napako, a upokojenka mora vseeno za nazaj plačati 3600 evrov

Kolikšen dodatek pripada za praznično delo?

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do dodatka za delo na praznike in dela proste dneve, njegovo višino pa prepušča kolektivnim pogodbam posameznih dejavnosti. Zato ni enotnega odstotka, ki bi veljal za vse zaposlene.

V javnem sektorju po kolektivni pogodbi za javni sektor dodatek za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost, znaša 120 odstotkov urne postavke osnovne plače. Dodatek za nedeljsko delo znaša 90 odstotkov. Ker letos 1. november pade na nedeljo, se dodatka ne seštevata. Javnemu uslužbencu, ki bo delal na ta dan, pripada praznični dodatek v višini 120 odstotkov.

Življenje postaja dražje

Plače rastejo, najrevnejši pa v vse večjih finančnih težavah in dolgovih

Drugače je lahko v gostinstvu in turizmu. Tam veljavna kolektivna pogodba določa 150-odstotni dodatek za delo na praznik, če zaposlenemu ni zagotovljen prosti dan na drug delovni dan. Če mu je tak prosti dan zagotovljen, je dodatek 50-odstoten. Za nedeljsko delo je sicer določen 50-odstotni dodatek, vendar se ta s prazničnim dodatkom izključuje.

Koliko to pomeni v evrih?

Pri osnovni urni postavki 10 evrov bi javni uslužbenec za osem ur dela na praznik prejel 96 evrov dodatka bruto, poleg osnovnega plačila za opravljene ure. V gostinstvu bi 150-odstotni dodatek ob enaki urni osnovi znašal 120 evrov bruto za osemurno izmeno, če zaposlenemu ne bi bil zagotovljen nadomestni prosti dan.

Gre za ponazoritveni izračun. Dejanski znesek je odvisen od osnovne urne postavke, veljavne kolektivne pogodbe in okoliščin dela.

Minimalna plača

Minimalna plača: koliko po vseh položnicah sploh še ostane?

Dodatek mora biti obračunan posebej

Pomembno je tudi, da se dodatki za delo v posebnih pogojih ne vštevajo v minimalno plačo. Zaposleni, ki prejema minimalno plačo in dela na praznik, mora ob izpolnjenih pogojih prejeti tudi pripadajoči dodatek.

Na plačilni listi naj zato preveri, ali je dodatek pravilno obračunan in prikazan ločeno. Če ima pomisleke, lahko za pojasnilo zaprosi kadrovsko službo ali računovodstvo oziroma preveri določbe kolektivne pogodbe, ki velja za njegovega delodajalca.