Zajem zaslona RTV SLO

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poslanci na skupni nujni seji pristojnih odborov državnega zbora (DZ) niso opravili razprave o pravicah tujih delavcev, ki so jo na podlagi vladnih osnutkov tujske zakonodaje zahtevali v opoziciji. Večina je namreč odločila, da bo ta točka smiselna šele, ko bo vlada noveli vložila v DZ. V opoziciji so posledično padale težke besede o kršenju demokracije.

Poslanci Svobode, SD in Levice so sklic seje odborov za notranje zadeve in javno upravo ter za gospodarstvo, delo in šport zahtevali, potem ko je vlada pripravila osnutka novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Predlagane spremembe zakonodaje so bile že v javni obravnavi, vlada pa jih še ni potrdila, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

· Novice

Je na izletu v Srbijo prišlo do incidenta med Šrotom in podžupanjo?

A razprave o tujih delavcih na današnji seji ni bilo. Andrej Kosi je namreč v imenu SDS opozoril, da osnutka novel še nista bila vložena v DZ in da poslanci tako sploh ne vedo, ali bosta prišla v parlamentarno obravnavo in v kakšni obliki.

Razprava bi bila zato po njegovih besedah nesmiselna. Predlagal je, da se seja prekine in nadaljuje šele, ko bo tujska zakonodaja vložena v DZ. »Nesmiselno je govoriti in zavajati ljudi o nečem, za kar sploh ne vemo, ali bo prišlo v veljavo,« je utemeljil.

Sukič: »To, kar počnete, je ugrabljanje parlamenta«

Predsedujoči skupni seji odborov, sicer predsednik odbora za notranje zadeve in javno upravo Žan Mahnič (SDS), je Kosijev postopkovni predlog dal na glasovanje. To je razburilo opozicijo, kjer so takoj zahtevali pol ure odmora.

Jure Klobčar

Nataša Sukič (Levica) je v nadaljevanju poudarila, da prekinitev razprave brez soglasja njenega predlagatelja, torej opozicije, pomeni kršitev poslovnika DZ. V obrazložitvi, ki jo je opravila stoje, je Mahniču, predsedniku odbora za gospodarstvo, delo in šport Robertu Potniku (Demokrati) ter drugim predstavnikom koalicije očitala, da »ugrabljajo parlament«.

Nataša Sukič je sejo protestno zapustila, pred tem pa je proti Žanu Mahniču vrgla poslovnik, a ga zgrešila.

»To, kar počnete, je ugrabljanje parlamenta. Ali se zavedate, kaj pomeni ugrabiti parlament? Ugrabiti parlament je neke vrste državni udar, to je najvišja državna demokratična institucija,« je bila ostra. Kot je izpostavila, ima DZ pravico razpravljati o načrtovanih politikah vlade.

»To, kar počnete, je nezaslišano, nikoli doslej videno, nikoli doživeto. To je resen napad na demokracijo v državi, resen napad na opozicijo, ki tukaj, kadar vam nekaj ni povšeči, nima več prostora za to, da bi se izražala. Kaj torej predlagate, da se opozicija kar odstrani in da boste tu sami kraljevali?« je vprašala.

»Ne boste se mogli več prav dolgo takole igračkati, kajti tudi mi imamo svoja orodja in jih bomo v tem primeru sprožili, dovolj je tega,« je sklenila in protestno zapustila sejo. Mahnič ji je sicer izrekel dva opomina.

Barbara Imenšek

Po odhodu iz županove ekipe spregovorila o strahu in nadzoru

Janev: »Če bo treba, bom v prvih vrstah«

»Jasno je, kako deluje vaša koalicija. Povozili ste poslovnik, ničkolikokrat zakone, kar se pa tiče ustave, ste že v času covida pokazali, da vam je popolnoma vseeno zanjo,« je koaliciji sporočil Robert Janev (Svoboda). »Če bo treba, bom v prvih vrstah, da bomo parlamentirali pred parlamentom,« je dodal.

Mahniču je pri tem očital, da njegovo »pobalinsko obnašanje pred kamerami ne sodi nikamor, všečnost in aroganca, ki je še nisem videl«. 

Mahnič je vse očitke zavrnil. Poslovnik bi po njegovih besedah kršil, če bi današnjo razpravo prekinil samovoljno. »Nihče vam ničesar ne ovira,« je dejal in tako kot Kosi ocenil, da bo razprava bolj smiselna, ko bodo imeli poslanci v rokah »vsa ustrezna, predvsem pa kredibilna gradiva«.

Med drugim je izpostavil, da je SDS v minulem mandatu doživela zavrnitev zahtev za sklic nujne seje odbora DZ za kulturo o RTV Slovenija, pa tega po njegovih besedah nihče ni problematiziral.

Poslanci odbora za notranje zadeve so Kosijev predlog podprli z osmimi glasovi za in štirimi proti, poslanci odbora za gospodarstvo pa z devetimi glasovi za in štirimi proti.

Opozicija opozarja na večjo ranljivost tujih delavcev

V opoziciji ocenjujejo, da se s predlagano tujsko zakonodajo na eni strani gospodarstvu in agencijam za posredovanje dela odpirajo dodatne možnosti za zaposlovanje tuje delovne sile, na drugi strani pa se tujcem postavljajo nove ovire pri vključevanju v slovensko družbo.

Bojijo se, da se bo s predlaganimi rešitvami povečala ranljivost tujcev za izkoriščanje. Opozarjajo tudi, da se namesto spodbujanja tehnološkega napredka, avtomatizacije in izboljševanja delovnih pogojev ohranjajo poslovni modeli, ki temeljijo predvsem na poceni delu.

Seje so se udeležili tudi predstavniki sindikatov in nevladnih organizacij, ki so do osnutkov novel zakonov prav tako zelo kritični. Na to temo so pripravili še novinarsko konferenco.

Kaj prinaša novela zakona o tujcih?

Kot poroča STA, osnutek novele zakona o tujcih ukinja brezplačno udeležbo tujcev na tečajih slovenščine in uvaja 40-odstotno lastno sofinanciranje. Ob tem zvišuje zahtevano raven njihovega znanja slovenščine.

Predlagane spremembe podaljšujejo tudi obdobje, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino. Namesto po enem letu bi jo lahko uveljavljal po treh letih. Poleg tega se zvišuje višina splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države.

Pogoj nekaznovanosti

Nataša Sukič: ti ljudje danes sedijo z nami v tej dvorani

Spremembe tudi pri zaposlovanju tujcev

S predvidenimi spremembami zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev želi vlada optimizirati postopek zamenjave delodajalca oziroma delovnega mesta.

Osnutek predvideva tudi možnost zaposlovanja tujcev v agencijah, večjo prožnost sezonskega dela ter omilitev posledic posameznih kršitev pri zaposlovanju tujcev.

Osnutka novel sta bila v javni obravnavi, vlada pa ju še ni potrdila. O njuni vsebini bodo poslanci v DZ lahko razpravljali, ko bosta zakonska predloga vložena v parlamentarno proceduro.