Kako je mogoče, da Slovenija v Rusijo izvaža več kot pred vojno?
Slovenija je lani v Rusijo izvozila za 1,26 milijarde evrov blaga, skoraj za polovico več kot pred vojno. Kar 72 odstotkov predstavljajo zdravila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija podpira nadaljnje sankcije proti Rusiji, njen izvoz na ruski trg pa je lani presegel 1,26 milijarde evrov, to je skoraj za polovico več kot pred začetkom vojne v Ukrajini. Rusija tudi letos pomembno prispeva k rasti slovenskega izvoza, ugotavlja Banka Slovenije. Glavni razlog je farmacevtska industrija, ki predstavlja skoraj tri četrtine slovenskega izvoza v to državo.
Rusija je bila v drugem letošnjem četrtletju med državami, ki so največ prispevale k rasti slovenskega blagovnega izvoza. Po ugotovitvah Banke Slovenije v septembrskem pregledu makroekonomskih gibanj so k povečanju izvoza, če iz podatkov izločimo ponovni izvoz naftnih derivatov, največ prispevale Nemčija, Italija in Rusija. Slovenski nominalni izvoz blaga se je sicer v drugem četrtletju medletno povečal za 11,1 odstotka.
Podatki razkrivajo zanimivo značilnost slovenskih gospodarskih odnosov z Moskvo. Medtem ko Slovenija podpira nadaljnje zaostrovanje evropskih sankcij in pomoč Ukrajini, je vrednost njenega izvoza v Rusijo danes občutno višja kot pred začetkom vojne.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija lani na ruski trg izvozila za 1,26 milijarde evrov blaga, skoraj za 48 odstotkov več kot leta 2021. V ozadju takšnega povečanja je predvsem farmacevtska industrija, katere izdelki imajo v evropskem sankcijskem režimu poseben položaj.
Izvoz v Rusijo skoraj za polovico večji kot pred vojno
Slovenija je leta 2021 v Rusijo izvozila za 854 milijonov evrov blaga. Leto pozneje, ko je Rusija napadla Ukrajino, se je vrednost izvoza povečala na 1,18 milijarde evrov.
Leta 2023 se je nekoliko zmanjšala, vendar je že leta 2024 ponovno začela rasti in dosegla 1,17 milijarde evrov. Lani je izvoz po podatkih Sursa dosegel 1,263 milijarde evrov, kar je približno 92 milijonov evrov več kot leto prej.
Rast se nadaljuje tudi letos. Slovenija je samo v prvih treh mesecih v Rusijo izvozila za 367,8 milijona evrov blaga, kažejo podatki Sursa, ki jih objavlja državni portal Izvozno okno.
Septembrska analiza Banke Slovenije potrjuje, da je Rusija tudi v drugem četrtletju pomembno prispevala k medletnemu povečanju slovenskega izvoza.
Za predstavo o velikosti ruskega trga zadostuje primerjava s Srbijo. Slovenija je lani v Srbijo izvozila za približno 1,29 milijarde evrov blaga, v Rusijo pa za 1,26 milijarde evrov.
Vrednost izvoza na ruski trg se je tako že skoraj izenačila z vrednostjo izvoza v Srbijo, s katero ima Slovenija precej širše in bolj razvejane gospodarske odnose.
Skoraj tri četrtine izvoza predstavljajo zdravila
Podrobnejši podatki Sursa razkrivajo, da slovenski izvoz v Rusijo temelji predvsem na eni gospodarski panogi. Farmacevtski proizvodi so lani predstavljali kar 72 odstotkov celotnega izvoza v to državo, njihova vrednost pa je dosegla 910,6 milijona evrov.
Na drugem mestu so bili organski kemijski proizvodi, ki jih je Slovenija izvozila za 135 milijonov evrov. Sledili so stroji in mehanske naprave z 61,9 milijona evrov ter električna oprema s 43,3 milijona evrov.
Farmacevtski in organski kemijski proizvodi so tako skupaj predstavljali približno 83 odstotkov vsega slovenskega izvoza na ruski trg.
Prav takšna sestava izvoza pojasnjuje, zakaj je njegova vrednost kljub evropskim sankcijam ostala visoka. Evropska unija je po začetku ruske invazije uvedla obsežne omejitve pri trgovanju z Rusijo, vendar te ne zajemajo vseh proizvodov.
Za zdravila in medicinske pripomočke velja posebna obravnava, saj želi EU tudi v času sankcij omogočiti oskrbo civilnega prebivalstva z nujnimi zdravstvenimi izdelki.
Evropska komisija v svojih pojasnilih o izvajanju sankcij navaja, da evropska zakonodaja za določene medicinske in farmacevtske namene predvideva izjeme in posebna dovoljenja.
To pomeni, da se trgovina z zdravili lahko nadaljuje tudi v okoliščinah, ko so številni drugi trgovinski tokovi omejeni ali prepovedani.
Sankcije so spremenile trgovino, niso pa je ustavile
Slovenski podatki kažejo, kako različno evropske sankcije vplivajo na posamezne gospodarske panoge. Medtem ko so se trgovinski tokovi pri energentih in številnih industrijskih izdelkih močno zmanjšali, farmacevtski izdelki še naprej prihajajo na ruski trg.
Slovenija ob tem ohranja podporo evropskim sankcijam in nadaljnji pomoči Ukrajini. Julija je zunanji minister Tone Kajzer podprl sprejetje 21. paketa sankcij proti Rusiji, septembra pa je ponovno poudaril podporo ukrepom za preprečevanje njihovega izogibanja.
Gospodarski podatki pa kažejo, da se je slovenska trgovina z Rusijo v času vojne preoblikovala. Država, iz katere je Slovenija še leta 2022 uvažala za več kot milijardo evrov blaga, je danes predvsem velik izvozni trg, na katerem prevladujejo farmacevtski proizvodi.
Prav ti so lani predstavljali skoraj tri četrtine slovenskega izvoza v Rusijo in ostajajo del trgovine, ki jo evropski sankcijski režim zaradi zdravstvenih potreb prebivalstva omogoča.
Hkrati so pomemben del panoge, brez katere bi bila rast slovenske predelovalne industrije v zadnjih letih po izračunih Banke Slovenije celo negativna.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
