Zveza Anita Ogulin

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Donacij hrane je vse manj, zaradi naraščajočih cen pa lahko ljudje z enako količino denarja kupijo bistveno manj živil kot pred nekaj leti. Na Zvezi Anita Ogulin, kjer v okviru svojih programov vsak mesec s paketi oskrbijo približno 200 družin z mladoletnimi otroki, opozarjajo, da so police njihovega humanitarnega skladišča skoraj prazne.

Pri sestavi paketov si sicer prizadevajo, da so ti čim bolj raznoliki in uporabni, družinam tako omogočijo pripravo različnih obrokov ter jih razbremenijo vsaj enega večjega nakupa v trgovini. Vrednost posameznega paketa je po navadi okoli 70 evrov. Poleg hrane vsebuje tudi izdelke za osebno higieno in čiščenje.

Zmanjkalo celo riža in testenin

Hrano zagotavljajo izključno z donacijami posameznikov in podjetij, bodisi v obliki prehranskih izdelkov bodisi finančnih sredstev, s katerimi lahko prejemniki manjkajoča živila kupijo sami. Količina donacij skozi leto precej niha, v zadnjih letih pa opažajo izrazit upad. Največ donacij hrane običajno prejmejo decembra, ko uspejo skladišče dobro založiti, med letom pa je donacij bistveno manj, zato poskušajo z decembrskimi zalogami zdržati čim dlje.

»Zadnjih nekaj let smo že nekoliko navajeni, da pride do obdobij večjega pomanjkanja hrane v skladišču, vendar tako izrazitega pomanjkanja že dolgo ne pomnimo. Naše skladišče je praktično prazno. Prvič po več letih nam je zmanjkalo celo najosnovnejših živil, kot so riž in testenine. To so stvari, ki smo jih tudi ob pomanjkanju drugih izdelkov vedno imeli na zalogi in smo družinam v pakete lahko dodali vsaj več teh osnovnih živil. Zdaj bo treba kupiti tudi to,« razmere v skladišču opisuje Tina Plevnik, koordinatorica humanitarnega programa Botrstvo v Sloveniji.

V stiski vse več zaposlenih staršev

Struktura družin, ki zaprošajo za pomoč, se je v zadnjih letih precej spremenila. Na zvezi so že pred pandemijo opažali vse več prošenj zaposlenih staršev, po pandemiji in ob vsesplošni draginji pa so med družinami, ki jim pomagajo, začeli prevladovati revni zaposleni.

Humanitarne organizacije

Šola se še ni začela, starše pa že skrbi, kako bodo pokrili stroške

»Razmere so skrb vzbujajoče, saj zaposlitev številnim družinam ne zagotavlja več finančne varnosti. Mnoge živijo na robu, od hujše stiske jih loči le nepredviden večjistrošek, podražitev najemnine, dolgotrajna bolezen, ločitev ali drug izreden življenjski dogodek. S skromnim življenjem in premišljenim ravnanjem z denarjem se za zdaj še uspejo prebiti skozi mesec. Včasih plačilo kakšne položnice prestavijo na naslednji mesec ali izpustijo kakšen obrok, vendar jim nekako uspeva ohranjati finančno ravnovesje, dokler ga ne poruši nepričakovana situacija,« je povedala predsednica Alenka Petkovšek.

Vse večja prehranska negotovost

V zadnjih letih se spreminjajo tudi potrebe družin, ki zaprošajo za pomoč. Prehranska negotovost postaja vse izrazitejši problem, opozarjajo na zvezi. 

»V preteklosti je bila pomoč s prehranskimi paketi predvsem ena od oblik podpore, s katero smo družinam pomagali premostiti kompleksnejše socialne ali finančne stiske. Danes pa se vse pogosteje srečujemo z družinami, ki kljub skrbnemu ravnanju z denarjem in rednemu plačevanju obveznosti nimajo dovolj sredstev za vse osnovne življenjske potrebščine,« je pojasnila Plevnik.

Kupna moč starejših

Revščina med upokojenci: Slovenija skoraj dvakrat nad povprečjem EU

»Ker se zavedajo, da lahko neplačane položnice vodijo v dolgove, izvršbe, odklop elektrike ali celo izgubo doma, dajejo prednost plačilu teh obveznosti, varčujejo pa pri hrani. V takšnih primerih se starši pogosto odpovejo lastnim obrokom, da bi imeli vsaj njihovi otroci dovolj hrane. Kot nam je nekoč pojasnila ena mama: 'Bolje je biti lačen kot brez strehe nad glavo',« je še pojasnila Plevnik.

Revščina zahteva sistemske rešitve

Prehranska stiska skoraj nikoli ne obstaja sama zase. V ozadju je običajno kombinacija dejavnikov, ki stisko ustvarjajo in poglabljajo. Med njimi so nesorazmerje med prihodki in življenjskimi stroški, energetska revščina ter vse bolj pereča stanovanjska problematika.

Na zvezi poudarjajo, da je za zmanjševanje revščine nujen celovit in dolgoročen pristop: »Humanitarna pomoč lahko družino v kritičnem trenutku pomembno razbremeni in prepreči poglabljanje stiske, ne more pa nadomestiti sistemskih rešitev, ki bi ljudem omogočile dostojno življenje.«

Podatki za donacijo hrane in higienskih izdelkov

Tako posamezniki kot podjetja lahko pomagajo z donacijami osnovnih živil z daljšim rokom uporabe ter izdelkov za osebno higieno in gospodinjstvo. Donacije lahko prinesete neposredno v skladišče Zveze Anita Ogulin (Zaloška cesta 54, 1000 Ljubljana) ali jih pošljete po pošti.

Uradne ure za sprejem donacij:

• ponedeljek: 8.00–18.00
• torek: 8.00–16.00
• petek: 8.00–16.00

Kontakt: skladisce@zveza-anitaogulin.si

Pomagate lahko tudi s SMS-sporočilom VERIGA5 ali VERIGA10 na 1919 ter prispevate 5 oziroma 10 evrov za nakup hrane za družine v stiski.