Evropa na ulicah: policija v pripravljenosti, trgovine zabarikadirane
V številnih evropskih državah se danes pripravljajo na množične demonstracije. V Nemčiji pričakujejo več kot 160.000 udeležencev, Francija pa bo na ulice poslala 70.000 policistov. Vse glasnejše je predvsem nezadovoljstvo mladih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropo je zajel nov val protestov, ki se iz tedna v teden širi v vse več držav. Na ulicah se združujejo študenti, delavci, sindikati, kmetje in stanovanjska gibanja. Čeprav protesti po Evropi nimajo enotnega vodstva ali skupnega programa, jih povezuje nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov, nedostopnih stanovanj, slabšanja javnih storitev in občutka, da politične oblasti ne prisluhnejo njihovim težavam. Posebej izrazito je nezadovoljstvo mlajših generacij, ki poleg draginje in stanovanjskega vprašanja opozarjajo tudi na negotove zaposlitve, razmere v izobraževanju in vse večje izdatke za oboroževanje.
Danes se na množične demonstracije pripravljajo v Franciji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Belgiji, Švici, na Portugalskem in Nizozemskem. V nekaterih državah so proteste v minulih tednih spremljali tudi nasilni spopadi, požigi in ropanje, zato oblasti tokrat napovedujejo poostrene varnostne ukrepe.
Francija mobilizira 70.000 policistov
Največja varnostna operacija se obeta v Franciji, kjer bodo danes že tretjo zaporedno soboto potekale demonstracije. Notranji minister Laurent Nuñez je napovedal mobilizacijo približno 70.000 policistov in žandarjev po vsej državi. Dan je označil za zelo tvegan z vidika javnega reda, saj naj bi se na družbenih omrežjih širili tudi pozivi k nasilnim protestom.
Oblasti se bojijo ponovitve prizorov izpred dveh tednov, ko so demonstracije prerasle v množične izgrede, ropanje trgovin, požiganje in spopade s policijo. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je protestov 17. oktobra udeležilo približno 550.000 ljudi, naslednjo soboto pa okoli 410.000. Čeprav so bile zadnje demonstracije večinoma mirnejše, so policisti tudi takrat izvedli več kot 1300 pridržanj.
Protesti, ki so se sprva začeli zaradi razmer v šolstvu, so se razširili na širše nezadovoljstvo z življenjskimi stroški, plačami in stanjem javnih storitev. Dijaki opozarjajo na pomanjkanje učiteljev, slabe razmere v šolah in negotove možnosti za prihodnost. Organizatorji pozivajo k nadaljnji mobilizaciji, sindikati pa so za 5. november napovedali tudi nacionalno stavko.
V Parizu bodo zaradi varnostnih tveganj omejili območja demonstracij, zaprli pa naj bi tudi več kot 40 postaj podzemne železnice.
V Nemčiji pričakujejo več kot 160.000 protestnikov
Velik protestni dan se obeta tudi v Nemčiji, kjer se bo gibanje mladih, ki se zgleduje po demonstracijah v Franciji in Italiji, danes razširilo na več deset mest. Organizatorji iz skupine Gen Z regelt (Generacija Z prevzema stvari v svoje roke) so napovedali shode v 34 mestih, med drugim v Berlinu, Frankfurtu in Münchnu.
Do petka se je na spletni strani gibanja prijavilo več kot 160.000 ljudi, ki nameravajo sodelovati na demonstracijah. Organizatorji zahtevajo več vlaganj v izobraževanje in javne storitve, opozarjajo na vse višje življenjske stroške ter nasprotujejo uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Pred protesti so objavili tudi odprto pismo kanclerju Friedrichu Merzu in nemški vladi, v katerem zahtevajo, naj bolj prisluhneta mladim in njunim skrbem. Poudarjajo, da ne želijo biti generacija, ki bo morala plačevati za politične odločitve, pri katerih sama nima besede.
Organizatorji vztrajajo, da bodo demonstracije mirne, policija pa kljub temu krepi varnostne ukrepe. V Berlinu naj bi dodatno napotili 1500 policistov, nekatere trgovine, predvsem dražje prodajalne in butiki, pa so že preventivno zaščitili izložbe z lesenimi ploščami.
V Italiji že množični protesti in splošna stavka
V Italiji so se množični protesti odvijali že v petek, ko je sindikat USB organiziral 24-urno splošno stavko. Po poročanju Reutersa se je na ulice v več kot 40 mestih odpravilo več deset tisoč ljudi, predvsem delavcev in študentov. Zahtevali so višje plače, boljše javne storitve in ukrepe proti draginji, nasprotovali pa so tudi povečevanju vojaških izdatkov in oboroževanju. Protestnikom so se pridružili kmetje, vozniki, pristaniški delavci in zaposleni v različnih javnih službah.
V nekaterih mestih je prišlo do napetosti s policijo. V Torinu so policisti proti protestnikom uporabili vodni top, v Rimu pa so pridržali osem ljudi, ki so poskušali prebiti policijske zapore v bližini parlamenta. Posebej odmeven je bil protest v Genovi, kjer je na območje pristanišča vstopilo približno 15.000 delavcev in drugih demonstrantov. Opozorili so na uporabo pristanišč za prevoz orožja in nasprotovali vključevanju infrastrukture v vojne operacije.
Italijanski protesti so del širšega gibanja, v katerem se vse bolj povezujejo zahteve delavcev in mladih.
V Španiji predvsem boj za dostopna stanovanja
Pomembno vlogo v evropskem protestnem valu ima tudi Španija, kjer se nezadovoljstvo že dlje časa osredotoča predvsem na stanovanjsko krizo. Visoke najemnine in pomanjkanje dostopnih stanovanj najbolj prizadevajo mlade, ki vse težje pridejo do lastnega doma ali samostojnega bivanja.
V minulih tednih so se v več mestih pojavili protestni tabori, v Madridu in drugih večjih urbanih središčih pa so stanovanjska gibanja organizirala shode proti visokim najemninam in izseljevanju najemnikov. K širšemu nezadovoljstvu so prispevali tudi protesti zaposlenih v šolstvu in zahteve sindikatov po boljših delovnih razmerah.
Podobne težave pestijo tudi Portugalsko, Belgijo in druge države. Tam se protestniki poleg stanovanjskih razmer osredotočajo na plače, pokojnine, stroške vsakdanjega življenja in financiranje javnih storitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
