Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Prvi primerek v Evropi
Čas branja 2 min.

V hotelski sobi odkrila krvosesno pošast, ki je prepotovala 8000 kilometrov


R.M.
30. 10. 2026, 11.11
Posodobljeno
13:07
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ameriški par je med počitnicami v Evopi v hotelski sobi naletel na nenavadno žuželko. Ni šlo ne za komarja ne za posteljno stenico. Ko sta jo ujela v robec, je iz nje pritekla sveža kri.

kissing bug1.jpeg
University of Delaware
Tako imenovane poljubljajoče stenice so znane kot prenašalke zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen in lahko vodi v resne zdravstvene zaplete, predvsem okvare srca.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Nenavadno odkritje se je zgodilo avgusta lani, ko sta se ameriška turista v Lizboni pripravljala na rečno križarjenje po Evropi. Nekega jutra ju je v hotelski sobi na vzglavniku pričakala krvosesna žuželka. Ni šlo ne za komarja ne za posteljno stenico.

Ko sta živalco ujela v robček, je iz njenega telesa pritekla kri, kar je nakazovalo, da se nedavno hranila. Zaskrbelo ju je, da je morda ponoči ugriznila enega od njiju. Na roki in prstu sta opazila tudi temno rjave sledi, za katere sta posumila, da bi lahko bili iztrebki žuželke.

kissing bug3.jpeg
University of Delaware
Najdba je postala predmet raziskovalnega projekta na Univerzi v Delawareu.

Mrtvo žuželko sta hranila v škatlico za nakit, ob vrnitvi domov pa sta se obrnila na entomologinjo Jennifer K. Peterson z Univerze v Delawareu. Ta je žuželko prepoznala kot predstavnico vrste Hospesneotomae protracta, ki izvira iz jugozahodnega dela ZDA in severozahodne Mehike.

Preberite še

Gre za tako imenovano »poljubljajočo stenico« (angl. kissing bug), skupino krvosesnih žuželk, ki se prehranjujejo s krvjo ljudi in živali. Peterson je bila sprva skeptična, da bi lahko šlo za najdbo v portugalski prestolnici. Najprej je pomislila, da par govori o Lizboni v ameriški zvezni državi Delaware.

Kako je prepotovala 8000 kilometrov?

Najdba je postala predmet raziskovalnega projekta na Univerzi v Delawareu. V študiji, objavljeni v reviji Parasites & Vectors, so raziskovalci potrdili, da je šlo za prvo dokumentirano najdbo žive stenice te vrste v Evropi. Toda natančnega odgovora, kako je žuželka iz Severne Amerike prišla na drugo stran Atlantika, niso našli.

kissing bug2.jpeg
University of Delaware
Dr. Peterson je sprva pomislila, da par govori o Lizboni v ameriški zvezni državi Delaware.

Ena od možnosti je, da se je skrila v tovorni pošiljki, druga, da je potovala v prtljagi katerega od potnikov. Portugalska namreč vsako leto uvozi za več sto milijonov dolarjev ameriških kmetijskih proizvodov, državo pa obišče tudi več kot dva milijona ameriških turistov. Od območja, kjer je ta vrsta naravno razširjena, do Lizbone je približno 8000 kilometrov.

»Poljub« z nevarnimi posledicami za srce

Poljubljajoče stenice so znane kot prenašalke zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen in lahko vodi v resne zdravstvene zaplete, predvsem okvare srca. Raziskovalci ocenjujejo, da nevarnega zajedavca prenaša več kot polovica teh žuželk. Človeka zajedavec ne okuži neposredno z ugrizom, temveč prek iztrebkov okužene stenice, če ti pridejo v stik z rano, sluznico ali mestom ugriza.

Stenica, najdena v Lizboni, na srečo ni bila okužena, prav tako so bili negativni testi ameriškega para, ki se je šest tednov po dogodku testiral na protitelesa proti zajedavcu. »Ta konkretna stenica ni bila okužena s povzročiteljem Chagasove bolezni, druge pa bi lahko bile,« je opozorila Peterson. Lizbonski primerek za zdaj ostaja osamljen primer. Toda raziskovalci opozarjajo, da bi lahko naslednja stenica, ki bo prepotovala Atlantik, s seboj prinesla tudi nevarnega zajedavca.

Minejo lahko leta brez simptomov

Chagasova bolezen je parazitska okužba, ki jo povzroča zajedavec Trypanosoma cruzi. V začetni fazi pogosto ne povzroča izrazitih simptomov, zato lahko ostane neopažena več let ali celo desetletij. Pri približno tretjini okuženih se pozneje razvijejo resne težave s srcem, kot so motnje srčnega ritma in srčno popuščanje, pri nekaterih pa tudi poškodbe prebavnega sistema. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je po svetu okuženih približno osem milijonov ljudi.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.