Gripa že v Sloveniji: NIJZ razkril najnovejše podatke
Gripa se že pojavlja v Sloveniji: koliko okužb so potrdili in kaj napoveduje NIJZ? Cepiva zamujajo. Kdo bo cepljen prednostno?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sezona gripe se je v Sloveniji začela z majhnim številom laboratorijsko potrjenih okužb, vendar najnovejši podatki kažejo, da se virus že širi med prebivalstvom. Ob tem narašča tudi število obiskov v ambulantah zaradi akutnih okužb dihal. Na NIJZ so za Svet24 pojasnili, kaj kažejo dosedanji podatki, katere starostne skupine so med potrjenimi primeri in kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih. Zaradi zamud pri dobavi cepiv pa se bo cepljenje letos začelo pozneje, kot je bilo sprva predvideno.
V Sloveniji doslej potrdili 12 primerov gripe
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za 41. teden leta 2026 kažejo, da so v Sloveniji laboratorijsko potrdili sedem novih okužb z virusom influence A. V obdobju od 28. septembra do 11. oktobra 2026 so tako skupno potrdili 11 okužb z influenco tipa A in eno okužbo z influenco tipa B, kar pomeni skupaj 12 laboratorijsko potrjenih primerov gripe v sezoni 2026/27.
Gre za okužbe, potrjene z dokazovanjem nukleinskih kislin v laboratorijskih vzorcih. Dejansko število obolelih je lahko večje, saj vsi ljudje z znaki gripe ne obiščejo zdravnika, pri vseh bolnikih pa se tudi ne opravi laboratorijsko testiranje.
V 41. tednu so okužbe z influenco A potrdili pri bolnikih, ki so bili obravnavani tako v ambulantah primarnega zdravstva kot v bolnišnicah. Med njimi sta bila dva v starostni skupini od 20 do 40 let, eden v skupini od 50 do 60 let, štirje pa so bili starejši od 65 let.
NIJZ je potrdil oba podtipa virusa influence A. To pomeni, da sta bila v Sloveniji zaznana oba glavna sezonska podtipa influence A, A(H1N1)pdm09 in A(H3N2). Med doslej potrjenimi okužbami v letošnji sezoni je bila laboratorijsko dokazana tudi influenca B.
Obiski zaradi okužb dihal naraščajo, gripe pa je za zdaj malo
Najnovejše spremljanje NIJZ kaže, da se je v 41. tednu povečalo število obiskov in posvetov zaradi akutnih okužb dihal v ambulantah primarnega zdravstva, ki sodelujejo v mreži za spremljanje gripe in drugih okužb dihal.
Zabeležili so 1339,6 obiska oziroma posveta na 100.000 prebivalcev, v primerjavi z 1220,2 na 100.000 prebivalcev v preteklem tednu. Povečanje torej kaže na večjo obremenjenost ambulant zaradi okužb dihal, vendar je bila incidenca še vedno pod epidemskim pragom.
Obiskov zaradi gripi podobne bolezni je bilo po navedbah NIJZ še vedno zelo malo. Čeprav so laboratorijsko že potrdili prve primere gripe, podatki za zdaj ne kažejo na izrazit val obolevanja.
V 41. tednu je bilo tudi nekoliko več vzorcev za testiranje na respiratorne viruse kot teden prej. Ob večjem številu testiranj je zato pomembno spremljati tako število potrjenih okužb kot delež pozitivnih vzorcev in podatke o obolevnosti v ambulantah.
Kateri virusi trenutno prevladujejo?
Gripa ni edini povzročitelj okužb dihal, ki kroži med prebivalci. V 41. tednu so bili med drugimi respiratornimi virusi najpogostejši rinovirusi, ki so jih dokazali v 36 odstotkih testiranih vzorcev. Teden prej je bil njihov delež 42-odstoten. V primarnem zdravstvu je bil delež vzorcev, pozitivnih na rinoviruse, še višji in je znašal 52 odstotkov.
Sledili so enterovirusi, ki so jih potrdili v sedmih odstotkih vzorcev, ter virusi parainfluence s petodstotnim deležem. Pri parainfluenci so zaznali vse štiri podtipe, pogostejša sta bila podtipa 1 in 2. Adenoviruse in sezonske koronaviruse so potrdili v treh odstotkih vzorcev, parehoviruse in bokaviruse pa v enem odstotku.
V istem tednu so potrdili tudi 11 okužb s SARS-CoV-2, kar je predstavljalo 1,2 odstotka testiranih vzorcev in je bilo nekoliko manj kot teden prej. Okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) niso zaznali.
Podatki tako kažejo, da trenutno med testiranimi vzorci prevladujejo drugi povzročitelji okužb dihal, predvsem rinovirusi, medtem ko je delež potrjene gripe še razmeroma majhen.
Kakšno je stanje v Evropi in kaj to pomeni za Slovenijo?
Tudi v večini evropskih držav je bilo kroženje gripe na začetku oktobra pod sezonskim pragom. Po podatkih za 40. teden 2026 so vse države evropske regije, ki so prispevale podatke, poročale o kroženju gripe pod sezonsko pražno vrednostjo, z izjemo Danske in Kosova, kjer so zaznali nizko intenziteto kroženja.
V primarnem zdravstvu je bil povprečni delež vzorcev, pozitivnih na gripo, petodstoten, kar je nekoliko več kot v preteklem tednu, ko je znašal tri odstotke. Prevladuje influenca A, zaznali pa so oba njena podtipa, A(H1N1)pdm09 in A(H3N2). Influence B je bilo zelo malo.
V ZDA in Kanadi je bila incidenca gripi podobne bolezni prav tako pod pražno vrednostjo, čeprav se je delež vzorcev, pozitivnih na gripo, nekoliko povečal. Na južni polobli se sezona gripe umirja, vendar se še ni povsem končala. V Aziji o povečanem kroženju virusa poročajo v več državah, med drugim v Hongkongu, Indoneziji, Maleziji, Singapurju, Nepalu in Butanu.
Se bo gripa letos pojavila prej kot običajno?
Na vprašanje, ali se gripa letos v Sloveniji pojavlja prej kot v običajnih sezonah in kako se bo njeno širjenje nadaljevalo, na NIJZ odgovarjajo, da je potek prihajajoče sezone okužb dihal težko zanesljivo napovedati. »Na kroženje virusov gripe, SARS-CoV-2 oziroma obolevnost vpliva več dejavnikov,« so za Svet24 pojasnili na NIJZ.
Zato trenutnega števila laboratorijsko potrjenih okužb še ni mogoče razumeti kot zanesljive napovedi, kako intenzivna bo letošnja sezona. V prihodnjih tednih bo pomembno spremljati, ali se bo poleg števila potrjenih primerov povečeval tudi delež pozitivnih vzorcev ter ali se bo povečalo število bolnikov z gripi podobnimi simptomi.
Cepljenje proti gripi prestavljeno na 2. november
Letošnje cepljenje proti gripi se bo začelo pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano. NIJZ je sprva predvidel začetek cepljenja 20. oktobra 2026, tako kot lani, vendar so ga zaradi zamud pri dobavi cepiv prestavili na 2. november.
Na NIJZ so za Svet24 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi proizvodnih težav. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druge države severne poloble, zato začetek cepljenja zamikajo v več evropskih državah. »Nacionalni inštitut za javno zdravje si od prejema prvih informacij o predvidenih zamudah prizadeva za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih količin cepiva, da bi cepljenje v Sloveniji potekalo čim bolj nemoteno,« so poudarili.
Sloveniji bo do konca oktobra predvidoma na voljo 100.000 odmerkov cepiva proti gripi. Ker začetne količine še ne bodo zadostovale za vsa naročila izvajalcev cepljenja, bo NIJZ v prvi dobavi posameznim izvajalcem zagotovil sorazmeren delež odmerkov glede na število cepljenj, ki jih je posamezni izvajalec opravil v pretekli sezoni.
Preostale naročene količine bodo izvajalcem dostavili naknadno, ko bodo na voljo večje količine cepiva. Na NIJZ zagotavljajo, da bo cepljenje v Sloveniji izvedeno in da bodo dodatne količine cepiva zagotovljene postopoma. O nadaljnjih informacijah bodo obveščali izvajalce in javnost.
V pretekli sezoni se je proti gripi cepilo več kot 167.000 prebivalcev Slovenije. Začetne količine cepiva zato še ne bodo pokrile vseh naročil, vendar naj bi se razpoložljivost izboljševala z nadaljnjimi dobavami.
Kdo naj se cepi prednostno?
Cepljenje proti gripi je po navedbah NIJZ najučinkovitejši in najvarnejši način zaščite pred to zelo nalezljivo boleznijo. V Sloveniji zaradi gripe vsako leto zboli med 100.000 in 200.000 prebivalcev.
Posebej priporočljivo je cepljenje za ranljive skupine, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek bolezni, zaplete, hospitalizacijo ali celo smrtni izid. Mednje sodijo starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice, majhni otroci od šestih mesecev do dveh let ter osebe z izrazito prekomerno telesno težo.
NIJZ izvajalcem cepljenja priporoča, da ob začetku cepljenja po možnosti prednostno cepijo ranljive oziroma ogrožene skupine prebivalstva.
Za ljudi, ki se želijo cepiti čim prej, vendar zaradi zamika cepljenja še ne morejo opraviti, je pomembno spremljati obvestila izvajalcev cepljenja in NIJZ. Zaradi začetno omejenih količin cepiva namreč vsi izvajalci vseh naročenih odmerkov ne bodo prejeli hkrati.
Čeprav je bilo v Sloveniji do sredine oktobra potrjenih razmeroma malo primerov gripe, to še ne pomeni, da bo takšna ostala tudi celotna sezona. Trenutni podatki kažejo, da je virus že prisoten, medtem ko širša slika obolevnosti za zdaj še ne kaže na epidemijo gripe. Kako hitro se bo stanje spremenilo, bo jasneje v prihodnjih tednih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.