S. R.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po vsej Sloveniji se danes začenja cepljenje proti sezonski gripi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ga priporočajo vsem, starejšim od šestih mesecev, še posebej pa tistim, pri katerih obstaja večja nevarnost za težji potek bolezni. Tudi letos je cepljenje brezplačno, saj stroške krije obvezno zdravstveno zavarovanje za vse z urejenim zavarovanjem.

Ob začetku cepljenja sta na novinarski konferenci o pomenu zaščite pred gripo spregovorila nacionalna koordinatorica cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek in predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Matjaž Jereb. Med drugim sta predstavila, zakaj je cepljenje pomembno, kdo bi se moral cepiti in kakšne posledice lahko povzroči gripa.

S. R.

Kje se lahko cepimo in komu je cepljenje namenjeno

Cepljenje proti gripi izvajajo v vseh zdravstvenih domovih, pri izbranih osebnih zdravnikih, v cepilnih centrih ter v ambulantah območnih enot NIJZ. Cepilni center deluje tudi v UKC Ljubljana, kjer se lahko na cepljenje naročijo vsi zainteresirani. Kot je pojasnila Marta Grgič Vitek, so s cepljenjem letos začeli nekoliko pozneje kot običajno, predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiv, s katerimi so se srečevali tudi v drugih evropskih državah. Ker pa se epidemija gripe še ni začela, je po njenih besedah še vedno pravi čas za zaščito.

Srbija

Vučić: 'Tako kot je Janša prišel iz zapora in jih premagal, bom tudi jaz'

Cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, starejšim od šestih mesecev. Z njim namreč zaščitimo sebe, predvsem pred težjim potekom bolezni in zapleti, hkrati pa zmanjšamo možnost prenosa okužbe na svoje bližnje in druge ljudi v okolici.

Gripa ni le nedolžen prehlad, temveč nalezljiva virusna bolezen dihal, ki lahko povzroči tudi resne zaplete. Ti so pogostejši predvsem pri starejših od 65 let, kroničnih bolnikih, nosečnicah, majhnih otrocih in osebah z izrazito povečano telesno težo. Cepljenje priporočajo tudi zdravstvenim delavcem, ki so zaradi svojega dela pogosteje v stiku z okuženimi.

Še posebej ga priporočajo skupinam, pri katerih lahko gripa poteka težje. Mednje spadajo majhni otroci do drugega leta starosti, nosečnice, kronični bolniki, starejši odrasli in osebe z izrazito povečano telesno težo.

Kot je dodatno pojasnil Jereb, so bolj ogroženi tudi bolniki z oslabljenim imunskim sistemom ter osebe s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, jetrnimi in nevrološkimi boleznimi. Gripa lahko namreč povzroči sekundarne okužbe, predvsem bakterijsko pljučnico, in poslabša že obstoječe kronične bolezni, denimo astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen in srčno-žilna obolenja.

Podatki ZZZS

Ste prejeli položnico za dolgotrajno oskrbo in jo že plačali?

Grgič Vitek je ob tem poudarila, da cepljenje ni pomembno le za zaščito posameznika, temveč tudi za nemoteno delovanje družbe. Z njim prispevamo k temu, da lahko pozimi nemoteno poteka pouk v šolah, delujejo podjetja in zdravstveni sistem ter da bolnišnice niso dodatno obremenjene zaradi velikega števila obolelih.

Gripa ni nedolžen prehlad: lani je na Infekcijski kliniki zaradi nje umrlo 35 bolnikov

Oba govorca, ki sta se tudi sama cepila proti gripi, sta opozorila, da gripe nikakor ne smemo enačiti z navadnim prehladom. Vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov prebivalstva, v posameznih sezonah pa lahko ta delež doseže tudi 20 odstotkov. V Sloveniji to pomeni približno od 100 tisoč do 200 tisoč obolelih.

S. R.

Čeprav večina bolezen preboli v blažji obliki, je po besedah Jereba število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, precejšnje. Ocenjujejo, da bolnišnično obravnavo potrebuje približno en odstotek obolelih. Med bolniki, sprejetimi v bolnišnico, jih vsak šesti potrebuje celo zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo, saj je zaradi težkega poteka bolezni neposredno življenjsko ogrožen.

Najpogostejši zapleti so povezani z dihali. Pojavijo se lahko dihalna odpoved in sekundarne bakterijske pljučnice, ki lahko zahtevajo zdravljenje z aparati za podporo dihanju.

Jereb je opozoril, da gripe nikakor ne smemo podcenjevati, saj so lahko njene posledice tudi usodne. Na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana je lani zaradi gripe oziroma z njo povezanih zapletov umrlo 35 bolnikov. Kot je poudaril, za vsako od teh številk stoji človeško življenje, za njim pa družina in svojci, ki se soočajo z izgubo. Med bolniki, sprejetimi v bolnišnico zaradi gripe, je namreč umrlo približno šest odstotkov bolnikov.

Čeprav se številke na prvi pogled morda zdijo razmeroma nizke, nikakor niso zanemarljive. Gripa je lahko nevarna tudi za sicer zdrave posameznike, ki lahko zaradi težjega poteka bolezni potrebujejo bolnišnično zdravljenje ali celo intenzivno terapijo. Tveganje je sicer večje pri starejših in ljudeh s pridruženimi kroničnimi boleznimi.

Necenzurirano

Za Lars & Sven milijoni dolgov, lastnik dobil službo pri Logarju

Kako prepoznamo gripo

Kot je pojasnil Jereb, gripo pogosto zamenjujemo z drugimi okužbami dihal, saj imajo številni respiratorni virusi podobne simptome. Vendar gre za drugačno bolezen, ki praviloma povzroči izrazitejše splošne težave in lahko vodi v resnejše zaplete.

V ospredju so predvsem mrzlica, visoka telesna temperatura, močne bolečine v mišicah in sklepih, pridružijo pa se lahko tudi kašelj, izcedek iz nosu in drugi respiratorni simptomi. Za gripo so značilni predvsem izraziti sistemski znaki, zaradi katerih bolnika pogosto položi v posteljo.

Katera cepiva so na voljo letos

V letošnji sezoni sta v Sloveniji na voljo dve cepivi proti gripi. Eno je registrirano za osebe, stare 50 let in več, in je namenjeno predvsem zaščiti starejših od 65 let, drugo pa je običajno cepivo, ki je registrirano za vse osebe, starejše od šestih mesecev.

Cepljenje proti gripi je za vse prebivalce, starejše od šestih mesecev, z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno.

Pomembno je vedeti, da zaščita po cepljenju ne nastopi takoj, temveč se vzpostavi približno 14 dni po prejemu cepiva. Zato je priporočljivo, da se posamezniki cepijo pravočasno, še pred začetkom večjega širjenja virusa.

Lani se je cepilo več ljudi, a precepljenost starejših je nizka

Po podatkih NIJZ se je v Sloveniji v pretekli sezoni proti gripi cepilo nekaj več kot 167 tisoč oziroma približno 168 tisoč prebivalcev, kar je za okoli 42 tisoč več kot leto prej. Med cepljenimi je bilo približno 110 tisoč starejših od 65 let.

Kljub povečanju zanimanja za cepljenje pa je precepljenost starejših še vedno precej pod priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Ta za starejše od 65 let priporoča 75-odstotno precepljenost, v Sloveniji pa je bila lani približno 23-odstotna.

Grgič Vitek je pojasnila, da so podatki o opravljenih cepljenjih dostopni tudi na spletni strani NIJZ, kjer spremljajo število cepljenih po tednih, starosti, spolu in regijah.

S. R.

Cepivo ne zagotavlja stoodstotne zaščite, vendar zmanjšuje tveganje za težji potek bolezni

Jereb je opozoril tudi na pogosto zmotno prepričanje, da cepljenje nima smisla, če lahko posameznik kljub temu zboli za gripo. Cepivo namreč ne zagotavlja stoodstotne zaščite pred okužbo, njegova učinkovitost pa je odvisna tudi od ujemanja cepiva z virusi, ki krožijo v populaciji.

Kljub temu cepljenje zagotavlja pomembno zaščito predvsem pred težjim potekom bolezni, resnimi zapleti in smrtjo. Kot je poudaril, je treba morebitno okužbo po cepljenju presojati tudi glede na njen potek in posledice, ne zgolj glede na to, ali je posameznik zbolel.

Kibernetski napad

Vdor v državno upravo: ogroženih več kot 15.000 uporabniških računov

Ob tem je dodal, da je med bolniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi gripe, velik delež necepljenih, čeprav se med hospitaliziranimi znajdejo tudi cepljeni posamezniki, zlasti tisti iz ranljivih skupin.

Strokovnjaka sta zato ob začetku letošnje sezone ponovno pozvala prebivalce, naj poskrbijo za zaščito s cepljenjem. S tem namreč ne zaščitijo le sebe, temveč tudi ljudi, s katerimi prihajajo v stik.