Šimen Zupančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Humanoidni roboti, ki smo jih še pred nekaj leti imeli za znanstveno fantastiko iz filmov, so že med nami – kot sodelavci v tovarnah, receptorji, informatorji, pomočniki v domovih za ostarele. Razvoja ne bomo ustavili, prihodnost je tukaj, pravijo poznavalci, in ni več vprašanje, ali bodo del našega sveta, temveč kako jih bomo sprejeli. »To je vrsta, ki smo jo ustvarili mi. Zato največji izziv v prihodnosti ne bo tehnologija, temveč človek,« je prepričana Maša Mikkel Jazbec, intermedijska umetnica in raziskovalka na področju robotike, humanoidne tehnologije in nevrotehnologije, ki s svojim delom približuje robotsko tehnologijo ljudem.

Tehnologija

Samo navaden robot iz Ljubljane

Šimen Zupančič

Mašo so roboti fascinirali že v otroštvu, ko je z očetom gledala znanstvenofantastične filme, kot sta Iztrebljevalec in Osmi potnik. Na zaslonu so se pojavljala bitja kot ljudje, pa to niso bila. Krvavela so, govorila, pa vendar so bili stroji. Še naprej jih je spremljala na filmih. Ker pa kot umetnica ni mogla delati z roboti, je šla svojo pot. Diplomirala je iz likovne umetnosti, in sicer je pisala o kiborgih in robotih japonskega pionirja androidne robotike Hirošija Išigura.

Nato jo je radovednost odpeljala na magistrski študij računalniške interaktivne umetnosti v avstrijski Linz, kjer je vsako leto znameniti festival Ars Electronica. Obiskal ga je tudi Išiguro in tako je lahko njegove robote prvič videla v živo. Profesorja je spoznala, ostala z njim v stiku in ga leta 2013 povabila v rodne Trbovlje na festival novomedijske kulture Speculum Artium. »Na oder je pripeljal svojega geminoida HI-2; mehanskega dvojnika in majhnega androida Telenoida.« Spominja se, da je občinstvu zastal dih, njo pa je ta tehnologija povsem prevzela.

Šimen Zupančič

Doktorat pri Išiguru

Sanjala je, da bi se izobraževala pri Išiguru, ta pa ji je položil na srce, da mora vpisati doktorat, če želi raziskovati robotiko, kajti programov za umetnike niso imeli. Sprejela je izziv in se kot edina umetnica znašla med samimi inženirji. Njen znanstveni eksperiment z zamenjavo telesa med človekom in robotom je odprl nova raziskovanja interakcije med ljudmi in humanoidi. »Na Japonskem so me seznanili tudi z rehabilitacijsko robotiko in nevrološkimi vmesniki, ki omogočajo z mislimi premikati robota. Ideja je zelo uporabna za invalide. Nekdo, ki ne more premikati svojega telesa, bo lahko z mislimi usmeril humanoida, ki bo delal namesto njega. Recimo prinesel nekaj iz hladilnika. To je bilo fascinantno!«

Znanstvena fantastika je pred vrati

 Medtem ko se v Evropi pogosto bojimo, da nas bodo roboti nadomestili ali celo ogrozili, zato smo do te tehnologije precej zadržani, jih azijske kulture sprejemajo kot bitja, ki bodo z nami živela v harmoniji in nam pomagala. 

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 11, 17. marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana