revija Jana

Tisti sodni cirkus na sodišču v Trbovljah, o katerem sem pisala zadnjič – tisto sramotno mahanje s fotografijami moje plešaste glave in vpitje o moji »fuknjenosti« sredi hrama pravice – je končno dobil epilog. In to ne kakršnegakoli. Po letih pravnega boja sem v roke dobila sodbo zoper Romana Vodeba, samooklicanega psihoterapevta, ki je zadnja štiri leta svojo javno podobo in »psihoanalizo« med drugim gradil na sistematičnem blatenju mojega imena, mojega zdravja in moje novinarske kredibilnosti.    

Zdravje

Onkološka bolnica št. 6196: Burleska na sodišču

                                                                                 

Ko sem prebirala vrstice sodbe, sem začutila predvsem neizmerno olajšanje. Ne le zato, ker se mi s tem človekom, ki je z mano postal že nevarno obseden, ne bo več treba ukvarjati, ampak ker sem vedela, da ta lekcija zadošča. Zadošča kot opomin, da noben moški nima pravice poniževati in žaliti ženske samo zato, ker je ženska. Primitivizem in šovinizem, zapakiran v kvaziznanstvene teorije, ne bosta več šla mimo nekaznovano.