Danes jih povezujemo z rdečimi preprogami, milijonskimi filmskimi uspešnicami in razkošnimi vilami, toda marsikateri zvezdnik je pred velikim prebojem živel precej bolj običajno – ali pa zelo nenavadno – življenje.

Britanci so jo oboževali kot svojo Marilyn Monroe, sama pa je hrepenela po tem, da bi jo filmski svet končno jemal resno.

Ljubljanska Odiseja je bila v ponedeljek zvečer premajhna za vse, ki so želeli med prvimi videti novi film Jana Cvitkoviča.

Njegov humor se dotika politike, medijev, družbenih absurdov, odnosov, generacijskih razlik in vsakdanjega življenja, pri tem pa pogosto uporablja tudi improvizacijo in neposreden stik z občinstvom.

Sedemnajstega oktobra so na Mali sceni MGL premierno uprizorili monodramo Prima Facie avstralske dramatičarke in odvetnice Suzie Miller.

Jan Cvitkovič je eden najbolj nagrajenih slovenskih režiserjev, zase pa brez zadrege pravi, da je »bolezensko neambiciozen« in da bi v življenju najraje spal.

Na odru je bil skoraj negiben. Med Jaggerjevim razkazovanjem in Richardsovim rokenrolskim kaosom je Bill Wyman igral bas, opazoval in si zapomnil skoraj vse.

Po lanskem koncertu Red Bull Symphonic v Križankah, je DJ Umek letos pripravil še večji spektakel, ki se je po 9 mesecih priprav zgodil enkrat – in nikoli več.

Ko so Res Nullius novembra 2013 oznanili konec, niso iskali lepih izgovorov: zmanjkalo jim je ustvarjalne energije.

Po dveh letih izdajanja singlov in nabiranja koncertnih kilometrov je skupina Cherry Flavoured naredila naslednji veliki korak.

Včasih je za rojstvo novega glasbenega sveta dovolj le en nenavaden spominek. Ko je pred leti iz Lizbone v Stockholm pripotovala tradicionalna portugalska viola amarantina, nihče ni pričakoval, da bo postala temelj enega najbolj samosvojih indie-rock projektov zadnjega desetletja.

Oktober nas z izrezljanimi bučami, svečami in podobami iz grozljivk opominja na nadnaravno, a najbolj prestrašijo tista čisto človeška spoznanja.

Pastelni suknjiči, lanene hlače na boso nogo, bel ferrari in nezgrešljivi zvoki sintetizatorjev Jana Hammerja.

Bil je čudežni otrok, ljubljenec pariških salonov in eden največjih glasbenih genijev 19. stoletja, zasebno pa človek, ki je vse življenje pogrešal dom, izgubil dve veliki ljubezni in se že mlad spopadal z neusmiljeno boleznijo.

Enim so moja tedenska razmišljanja všeč, drugim ne ravno.

Žan Papič in Gašper Bergant sta konec lanskega decembra oznanila: »Fejmičev je konec. Finito. The end.«

Portorož je bil šest dni znova prestolnica slovenskega filma, sklepni večer 29. Festivala slovenskega filma pa je prinesel razplet, ki je v ospredje postavil več izrazitih avtorskih glasov.

Ko je leta 2017 odšel nepozabni Sandi Kolenc - Koli, je marsikdo verjel, da se je slovenska drink'n'roll pravljica dokončno zaključila.

Od Lepe Brene in Slatkega greha prek plesnih devetdesetih in skupine TAP 011 do Ace Lukasa, Saše Matića ter Peđe Jovanovića – balkanska popularna glasba se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a njeni največji hiti očitno ne poznajo roka trajanja.

Piše: Mitja Reichenberg - Pisalo se je leto 1811, ko je Jane Austen svojo prvo knjigo – takrat še pod nekoliko skrivnostnim podpisom »A Lady« (Dama) – poslala v svet.