Desetletja predsodkov in diskriminacije: Na ženski Tour čakale kar 119 let
Ko je v soboto 1. avgusta iz Lozane na peto izvedbo dirke Tour de France Femmes krenilo 147 kolesark iz 21 ekip, je svet znova začel spremljati vrhunec ženskega cestnega kolesarstva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
A ob športnem spektaklu ostaja pomembno vprašanje: zakaj je morala ženska različica ene največjih športnih prireditev na svetu čakati kar 119 let?
Moška dirka po Franciji je bila prvič organizirana leta 1903, primerljiva ženska izvedba pod okriljem istega organizatorja, Amaury Sport Organisation (ASO), pa je zaživela šele leta 2022. Po mnenju strokovnjakov razlog ni bilo pomanjkanje zanimanja ali sposobnosti športnic, temveč desetletja predsodkov, sistemske diskriminacije in pomanjkanja vlaganj.
Več kot stoletje izključevanja
Ženske so bile dolgo časa sistematično izrinjene iz tekmovalnega športa. Moški zdravniki po svetu so jih v začetku 20. stoletja svarili, da bi lahko intenzivna telesna dejavnost škodovala njihovemu zdravju in plodnosti. Mednarodni olimpijski komite pa ženskam tako ali tako dolgo ni dovolil nastopanja v številnih disciplinah.
Pomemben preobrat je sprožila Francozinja Alice Milliat, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja organizirala Ženske svetovne igre in s tem prisilila športne institucije, da so začele odpirati vrata športnicam.
Prva etapna dirka leta 1955
Poskusov organizacije ženske dirke po Franciji je bilo več. Prva etapna dirka je potekala že leta 1955, nato pa je med letoma 1984 in 1989 obstajal Tour de France Féminin. Na francoskih cestah so nastopale največje zvezdnice ženskega kolesarstva, vendar je dirka zaradi pomanjkanja sredstev, nestabilnih sponzorjev in skoraj popolne odsotnosti televizijskih prenosov kmalu ugasnila.
Naslednica, Grande Boucle Féminine Internationale, je dolga leta životarila z minimalnim proračunom, dokler ni izginila s koledarja.
Avtorica članka opozarja, da te dirke niso propadle zaradi nezanimanja javnosti, ampak zato, ker jim organizatorji niso omogočili pogojev za razvoj. Brez televizijskih prenosov ni bilo sponzorjev, brez sponzorjev ni bilo denarja, brez denarja pa dirke niso mogle rasti. Ta začarani krog so nato uporabljali kot dokaz, da ženskega kolesarstva nihče ne želi spremljati.
Moški organizatorji so zavirali razvoj
Ko je ASO ukinil svoje ženske dirke, je hkrati strogo varoval blagovno znamko Tour de France, zato drugi organizatorji niso mogli ustvariti primerljive prireditve z enako prepoznavnostjo.
Tudi Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je desetletja omejevala dolžino ženskih dirk in število kilometrov, ki so jih smele prevoziti tekmovalke. Omejitve niso temeljile na znanstvenih dokazih, ampak na zastarelih predstavah o domnevni telesni krhkosti žensk.
Mit, da žensk šport ne zanima
Eden najpogostejših argumentov proti vlaganju v ženski šport je trditev, da zanj ni dovolj zanimanja. Podatki kažejo ravno nasprotno. Po različnih raziskavah ženske predstavljajo med 25 in 40 odstotki vseh kolesarjev na svetu, v kolesarsko razvitih državah, kot je Nizozemska, pa je delež skoraj izenačen z moškimi. Samo v ZDA vsaj enkrat letno kolo uporablja okoli 45 milijonov žensk, v fitnes centrih pa predstavljajo približno 78 odstotkov obiskovalk spinning vadb.
Kljub temu ženske predstavljajo le okoli 13 odstotkov članov francoske kolesarske zveze, približno 15 odstotkov tekmovalcev v ZDA in okoli 20 odstotkov članstva pri British Cycling. Raziskave kažejo, da razlog ni pomanjkanje zanimanja, ampak slabša infrastruktura, varnostni pomisleki in nadlegovanje na cestah.
Tudi fiziološki argumenti ne držijo
Dolga desetletja je veljalo prepričanje, da ženske niso sposobne voziti večtedenskih dirk. Sodobne raziskave to zavračajo.
Študije kažejo, da ženske pri dolgotrajnih naporih učinkoviteje porabljajo maščobe kot vir energije, imajo več počasnih mišičnih vlaken, odpornih proti utrujenosti, pri ultramaratonih pa se razlika med najboljšimi moškimi in ženskami zmanjšuje z daljšanjem razdalje.
Poleg tega je bila večina športnih raziskav desetletja opravljena predvsem na moških. Ženske predstavljajo le okoli 30 do 40 odstotkov udeležencev športnih raziskav, zgolj majhen delež študij pa je namenjen izključno ženskam.
ženski Tour je uspešne zgodba
Današnja dirka po Franciji za ženske je uspešna zgodba. Na startu so nekdanje zmagovalke, najboljše kolesarke sveta in nova generacija talentov, gledanost pa iz leta v leto raste. Zadnja leta jo z zanimanjem, tudi zaradi Urške Žigart, spremlja tudi zelo veliko Slovenk in Slovencev, seveda pa nacionalna televizija s prenosi (in tudi posnetki) spremlja le moško dirko. Zdaj, ko dirka obstaja, je naslednji korak njena nadaljnja širitev in še večja prepoznavnost, morda nekega dne celo na televiziji Slovenija s strokovnimi komentatorkami.
Kjer je šport doma
Dnevni izbor najnovejših rezultatov, tekem in zgodb iz sveta športa, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
