Bolezen, ki je ne smemo podcenjevati: na leto zboli okoli 2.000 Slovencev
November bomo v rubriki Zdravnik ob 18h posvetili moškemu zdravju, s posebnim poudarkom na raku prostate. S strokovnjakom in predstavniki društev bolnikov bomo spregovorili o zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in življenju z boleznijo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Moški o svojem zdravju pogosto spregovorijo šele takrat, ko jih k temu prisilijo težave. Preventivni pregledi, spremembe v telesu in vprašanja, povezana z intimnim zdravjem, se lahko hitro znajdejo na seznamu stvari, s katerimi se bodo ukvarjali, če oziroma ko bo nujno. Toda prav pravočasno ukrepanje je pri številnih boleznih ključnega pomena.
Zato bomo november v naši novi rubriki Zdravnik ob 18h namenili zdravju moških. V ospredje bomo postavili pomen preventive, zdravega življenjskega sloga, uravnotežene prehrane in redne telesne dejavnosti, spregovorili pa bomo tudi o najpogostejših zdravstvenih težavah, njihovem preprečevanju in pravočasnem prepoznavanju opozorilnih znakov. Posebno pozornost bomo namenili raku prostate, ki je po podatkih Registra raka Republike Slovenije najpogostejši rak pri moških, če izvzamemo nemelanomskega kožnega raka.
Oddaja Zdravnik ob 18h: rak prostate od zgodnjega odkrivanja do življenja z boleznijo
Osrednjo novembrsko temo bomo predstavili v treh delih oddaje Zdravnik ob 18h, v katerih bomo združili strokovne informacije, sodobna medicinska spoznanja ter izkušnje bolnikov in pomen njihove medsebojne podpore.
V prvih dveh oddajah bo naš gost izr. prof. dr. Boštjan Šeruga, dr. med., specialist internistične onkologije.
Prvi del pogovora, ki bo objavljen v ponedeljek 9. 11., bomo posvetili pomenu pravočasnega odkrivanja raka prostate, dejavnikom tveganja in možnostim diagnosticiranja. Spregovorili bomo o tem, zakaj se bolezen pri različnih moških razvija različno, kaj nam lahko pove merjenje vrednosti PSA in kakšen pomen ima zgodnje odkrivanje za nadaljnjo obravnavo bolnika.
Drugi del, ki si ga boste lahko ogledali v ponedeljek 16. 11., bo namenjen sodobnim možnostim zdravljenja. Medicina je namreč na tem področju v zadnjih letih močno napredovala, zato lahko zdravniki zdravljenje vse bolj prilagajajo posameznemu bolniku in značilnostim njegove bolezni. Strokovnjak nam bo med drugim pojasnil, kaj se je v zadnjem desetletju spremenilo, kakšne možnosti imajo bolniki danes in zakaj diagnoza raka prostate še zdaleč ne pomeni nujno slabe napovedi.
V tretjem delu oddaje, ki ga bomo objavili v ponedeljek 23. 11., bomo raka prostate osvetlili še z vidika bolnikov in njihove podpore. Pridružila se nam bosta Igor Antauer, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije in Združenja Europa Uomo Slovenija, ter Matej Pečovnik iz društva OnkoMan.
Z njima bomo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo moški ob diagnozi in med zdravljenjem, o pomenu pogovora ter o dragoceni podpori, ki jo bolnikom in njihovim bližnjim nudijo društva. Prav osebne izkušnje namreč pogosto pomagajo bolje razumeti, kaj bolezen pomeni zunaj zdravniške ordinacije in kako pomembno je, da se posameznik z njo ne sooča sam.
Bolezen, ki se lahko razvija brez simptomov
Tveganje za nastanek raka prostate se povečuje predvsem s starostjo, pomembna pa je tudi družinska obremenjenost. Bolezen se lahko dolgo razvija brez izrazitih simptomov, zato je zgodnje odkrivanje še posebej pomembno. Ob tem velja poudariti, da rak prostate pri vseh moških ne poteka enako. Nekatere oblike napredujejo počasi, druge so agresivnejše in zahtevajo hitrejše ukrepanje.
Pomemben korak na področju zgodnjega odkrivanja predstavljajo prizadevanja za vzpostavitev organiziranega presejalnega programa PETER v Sloveniji. Njegov cilj je pravočasno odkrivanje klinično pomembnih oblik bolezni ob zmanjševanju nepotrebnih preiskav in zdravljenja.
O dejavnikih tveganja, simptomih, diagnosticiranju, presejanju in sodobnih možnostih zdravljenja bomo podrobneje govorili in pisali v prihodnjih tednih.
Za zdravje lahko največ naredimo sami
Rak prostate pa je kot rečeno le eden od zdravstvenih izzivov, s katerimi se srečujejo moški. Ti imajo v povprečju krajšo pričakovano življenjsko dobo kot ženske, zato je še toliko pomembneje, da zdravju namenijo dovolj pozornosti.
Veliko lahko naredijo že z zdravimi življenjskimi navadami, kot so redno gibanje, uravnotežena prehrana, kakovosten spanec in opustitev kajenja. Pomembni so tudi preventivni pregledi, skrb za duševno zdravje in pravočasno ukrepanje ob morebitnih težavah.
Prav zato želimo z novembrskimi vsebinami v sklopu rubrike Zdravnik ob 18h spodbuditi razmislek o tem, kako pomembno je, da skrb za zdravje postane del vsakdana in ne zgolj odziv na bolezen. Kajti pravočasna skrb zase je ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredimo tako zase kot za svoje bližnje.