Milan Čuček: »Življenje se ne konča z možgansko kapjo«
Milan Čuček je po možganski kapi in operaciji možganskega tumorja znova osvajal govor, branje, pisanje in vsakodnevne spretnosti.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Danes kot predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije in ptujskega kluba pomaga ljudem s podobnimi izkušnjami ter njihovim svojcem.
Njegovo sporočilo je jasno: ne smemo se smiliti sami sebi, temveč poiskati pomoč, ostati povezani z ljudmi in si prizadevati za življenje, ki je po bolezni sicer drugačno, a je še vedno lahko polno.
Ko se je Milan Čuček 5. marca 2002 prebudil po operaciji možganskega tumorja, je bilo njegovo življenje postavljeno na novo izhodišče. Ni več prepoznal ljudi, tudi najbližjih ne, ni znal govoriti, brati ali pisati. Težko je razumel, kaj mu drugi pripovedujejo.
Sočasno z možganskim tumorjem je namreč doživel tudi možgansko kap, ki je pustila hude posledice. Človek, ki je bil prej dejaven in vpet v delovno ter družbeno okolje, se je moral znova naučiti številnih osnovnih stvari.
»Ko sem se zbudil, sem bil kot dojenček,« se spominja. Njegova pot okrevanja je bila dolga in zahtevna, vendar ga je pripeljala do življenja, v katerem lahko danes svoje izkušnje spreminja v pomoč drugim. Pri tem ne skriva hvaležnosti zdravstvenim delavcem, družini, sodelavcem in vsem, ki so mu stali ob strani.
Prvi stavek kot velika zmaga
Po operaciji je sledila rehabilitacija, ki je bila ključna za njegovo okrevanje. Pomembno vlogo je imel inštitut Soča, kjer je bil deležen celostne obravnave. Sam ustanovo še danes imenuje svoj drugi dom.
Veliko mu je pomenila tudi logopedska pomoč, saj se je moral znova učiti govoriti in razumeti jezik. Pri okrevanju so mu veliko pomagali družina in zdravstveni delavci na Ptuju.
Iz osebne izkušnje je zrasla pomoč drugim
Po rehabilitaciji se ni želel zapreti med štiri stene. Ko je izvedel, da na Ptuju še ni kluba, ki bi povezoval ljudi po možganski kapi, je 28. februarja 2003 sodeloval pri ustanovitvi ptujskega kluba bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo.
Danes kot predsednik združenja in ptujskega kluba poudarja, da bolnik po vrnitvi iz bolnišnice ne potrebuje le zdravstvene oskrbe, temveč tudi razumevanje, družbo in konkretno pomoč pri vsakdanjem življenju.
V klubu organizirajo srečanja, predavanja, izlete, piknike in športne dejavnosti. Pomembno mesto imata druženje in izmenjava izkušenj. Združenje izdaja tudi glasilo Kapnik, v katerem predstavljajo svoje delo in izkušnje ljudi po možganski kapi.