Vučiću grozi poraz. A naši viri opozarjajo: Ne bo odšel zlahka
Srbijo čakajo odločilne volitve. Sodeč po anketah, študenti vodijo, vendar so politični viri uredništva Svet24 opozorili, da Vučić tudi ob porazu ne bo zlahka prepustil moči.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ali lahko Aleksandar Vučić izgubi nedeljske volitve in kljub temu obdrži politično moč?
Prav to vprašanje so v pogovorih za Svet24 izpostavili visoki predstavniki srbske politike, med njimi nasprotniki sedanje oblasti, ki so želeli ostati neimenovani.
Po njihovih ocenah Vučićeve oblasti ni mogoče razumeti zgolj skozi volilne rezultate ali funkcijo, ki jo opravlja.
Njegov vpliv se je v več kot desetletju razširil na državne institucije, javna podjetja, lokalne oblasti in velik del medijskega prostora. Tudi nova vlada teh povezav ne bi mogla odpraviti čez noč.
Eden od sogovornikov je posebej opozoril na Vučićevo odločitev za predčasne volitve. Prepričan je, da jih dolgoletni srbski voditelj ne bi razpisal, če ne bi računal »na pomembno prednost«, na svojega »asa v rokavu«.
Drugi so poudarili, da Vučić tudi v primeru poraza ne bi zlahka prepustil oblasti. Ne govorijo zgolj o njegovem osebnem položaju, temveč o ljudeh in institucijah, prek katerih vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) uresničuje svoj vpliv.
Srbija bo 25. oktobra volila nov parlament. Vučić je 27. septembra predčasno odstopil s predsedniškega položaja in se zdaj želi vrniti na čelo vlade. Nasproti mu stoji študentsko gibanje, ki je po skoraj dveh letih protestov postalo njegov najmočnejši politični tekmec.
Na javni televiziji 94 odstotkov prostora za oblast
O politični prepletenosti države in vladajoče stranke ne govorijo le Vučićevi nasprotniki.
Srbska organizacija za opazovanje volitev CRTA je 21. oktobra predstavila ugotovitve, ki kažejo na obsežne prednosti oblasti v volilni kampanji.
Njeni opazovalci so dokumentirali več kot 250 primerov domnevnega pogojevanja zaposlitve, socialne pomoči ali javnih storitev s politično podporo. Najpogosteje se je to dogajalo v javnih podjetjih.
Med več kot 1500 spremljanimi dejavnostmi javnih funkcionarjev so pri več kot 650 zaznali elemente zlorabe položaja oziroma javnih sredstev.
Za volivca je lahko takšna odvisnost precej konkretna. Nasprotovanje oblasti lahko pomeni tveganje za zaposlitev, napredovanje ali dostop do storitev, o katerih odločajo politično povezani funkcionarji.
Še očitnejše so razlike v medijskem prostoru.
Po podatkih CRTA so predstavniki oblasti v spremljanih večernih programih televizij z nacionalnim dosegom zasedli 72 odstotkov časa, namenjenega političnim akterjem.
Na javni Radioteleviziji Srbije jim je v rednem programu zunaj posebnih volilnih oddaj pripadlo kar 94 odstotkov spremljanega časa.
Študentsko listo so medtem v več kot štirih petinah časa, namenjenega poročanju o njej, predstavljali negativno.
Volilna tekma tako ne poteka med političnimi skupinami z enakim dostopom do javnosti.
Na to opozarjajo tudi mednarodni opazovalci Ovseja, ki so izpostavili pritiske na volivce, zlorabo javnih sredstev in pomanjkljiv nadzor nad medijskim okoljem.
Pegasus na telefonu rektorja, ki podpira študente
Le šest dni pred volitvami je prišel še konkreten dokaz o prikritem nadzorovanju enega najvidnejših podpornikov študentskega gibanja.
Kanadski raziskovalni laboratorij Citizen Lab je 19. oktobra potrdil, da je bil telefon rektorja beograjske univerze Vladana Đokića okužen z vohunsko programsko opremo Pegasus izraelskega podjetja NSO Group.
Program omogoča prikrit dostop do komunikacij, fotografij, dokumentov in drugih podatkov na telefonu. Vdor je bil izveden brez uporabnikovega klika na povezavo ali odpiranja priponke.
Đokić je javno podpiral študentske proteste in zagovarjal avtonomijo univerze.
Raziskovalci so obravnavali tudi primer Radeta Bajića, nekdanjega sodelavca tožilstva, ki je preiskoval domnevno korupcijo pri projektu prenove nekdanjega vojaškega kompleksa v Beogradu. Bajić je prejel opozorilo podjetja Apple o napadu z napredno vohunsko programsko opremo.
Pri rektorju je bila okužba potrjena, pri Bajiću pa ne. Raziskovalci prav tako niso ugotovili, kdo je napada naročil.
Očitke o nezakonitem nadzoru je srbska oblast v preteklosti zavračala. Toda potrjena uporaba Pegasusa proti rektorju odpira resno vprašanje, kako varno lahko v Srbiji delujejo ljudje, ki javno nasprotujejo oblasti.
Vučić, kriminalni klani in skrivnostni Oskar
V četrtek, 22. oktobra, je srbski preiskovalni tednik Radar objavil nova prestrežena sporočila iz aplikacije Sky ECC, ki so jo uporabljali tudi pripadniki organiziranih kriminalnih združb.
V komunikaciji obsojenega vodje narkokartela Darka Šarića se pojavljata vzdevka Oskar in Čvarak (sicer tudi srbska beseda za ocvirek).
»Vučiću pravimo Oskar,« je po objavljenem prepisu Šarić junija 2020 zapisal svojemu sorodniku.
V drugem sporočilu je pojasnil, da se tudi vzdevek Čvarak nanaša na Oskarja.
Novinarja Vuk Z. Cvijić in Milan Radonjić sta že prejšnji teden objavila komunikacijo, v kateri so Šarićevi sodelavci opisovali domnevni dogovor s predstavniki oblasti. Govorili naj bi o milejši kazni, ugodnejšem razpletu postopka zaradi pranja denarja in vračilu zaseženega premoženja.
V sporočilih se omenja celo obljuba predsedniške pomilostitve, če drugih dogovorov ne bi bilo mogoče uresničiti.
Nova razkritja omenjajo tudi Vučićevega brata Andreja in sina Danila ter stike z nasprotujočim škaljarskim kriminalnim klanom.
Eden njegovih vidnejših pripadnikov, Radomir Baćović, je po objavljenih prepisih sodelavcu sporočil, da so prejeli ponudbo z vrha oblasti.
»Dobili smo ponudbo, ki je ni mogoče zavrniti. In to neposredno od Vučka, brat,« je zapisal.
Preiskovalna zgodba odpira vprašanje, ali so kriminalne skupine prek političnih povezav poskušale vplivati na delovanje pravosodja.
Sporočila izkazujejo, kaj so si njihovi pripadniki pisali, sama po sebi pa še ne dokazujejo, da so bili opisani dogovori sklenjeni ali izvršeni.
Vučić se na zadnja razkritja do četrtka ni vsebinsko odzval.
Šestnajst mrtvih in država, razdeljena glede vzrokov protestov
Sedanja politična kriza se je začela 1. novembra 2024, ko se je na železniški postaji v Novem Sadu zrušil betonski nadstrešek. Umrlo je 16 ljudi.
Študenti so zahtevali odgovornost za tragedijo in objavo dokumentacije o gradbenih delih. Protesti so se nato razširili v gibanje proti korupciji in političnemu vplivanju na institucije.
Odgovor oblasti je bil pogosto drugačen. Vučić je nasprotnike obtoževal, da poskušajo ob tuji podpori destabilizirati državo.
Kako globoko je Srbija razdeljena, razkriva oktobrska raziskava NSPM. Da so študentski protesti izraz domačega nezadovoljstva, meni 48,1 odstotka vprašanih. Dobrih 26 odstotkov jih nasprotno verjame, da gre za akcijo tujih obveščevalnih služb.
Politični spor se vse pogosteje spreminja tudi v nasilje. CRTA je v kampanji evidentirala 116 primerov fizičnega nasilja ali groženj, opozorila pa je tudi na domnevno neenako ravnanje policije.
Organizacija je izrazila še utemeljen sum, da najmanj sedem od 18 potrjenih volilnih list deluje kot lažnih oziroma satelitskih, katerih nastop bi lahko koristil drugim političnim skupinam.
Predstavniki oblasti ugotovitve CRTA zavračajo in organizaciji očitajo politično pristranskost.
»Edina alternativa«, vendar ne nujno proevropska
Sogovorniki iz srbske politike so za Svet24 poudarili, da je študentsko gibanje po njihovi presoji edina resna alternativa, ki lahko prekine dolgoletno prevlado naprednjakov.
V nasprotju z uveljavljenimi opozicijskimi strankami so študenti pridobili podporo ljudi, ki so bili nad dosedanjo politično ponudbo razočarani. Z množičnimi pohodi in protesti so dosegli tudi manjše kraje, kjer ima SNS tradicionalno močno podporo.
Na volitve prihajajo z listo 250 kandidatov, med katerimi so zdravniki, univerzitetni profesorji, ekonomisti, umetniki in drugi strokovnjaki.
Toda sogovorniki za Svet24 opozarjajo na pomembno razliko med nasprotovanjem Vučiću in podporo Evropski uniji.
Po njihovih ocenah študenti niso izrazito proevropsko gibanje. Srbska družba je glede odnosov z Zahodom, Rusijo in vprašanja Kosova globoko razdeljena, zato bi jasno zunanjepolitično opredeljevanje lahko oslabilo njihovo široko podporo.
To potrjuje tudi njihov program. Kot je ugotovil Radio Svobodna Evropa, študentska lista zagovarja sodelovanje z EU, vendar bi odločitev o članstvu prepustila referendumu. Nasprotuje sankcijam proti Rusiji in Kosovo obravnava kot del Srbije.
Visoki sogovorniki so za Svet24 poudarili drugačno zaporedje političnih prednostnih nalog.
Po njihovi oceni morajo študenti najprej doseči spremembo oblasti in vzpostaviti pogoje za delovanje neodvisnih institucij. Šele nato bi bilo mogoče spreminjati širše politične usmeritve in javno mnenje, za kar bi bil potreben čas.
Njihova ocena je pomembna tudi za pričakovanja Bruslja. Zmaga študentov bi lahko odprla možnost demokratičnih reform, ne bi pa nujno pomenila takojšnjega približevanja Srbije Evropski uniji.
Študentska lista pred Vučićem, toda kdo bo sestavil vlado?
Po raziskavi NSPM, objavljeni 20. oktobra, je študentska lista med opredeljenimi anketiranci prejela 44,5 odstotka podpore, Vučićeva lista Združena Srbija pa 42,7 odstotka.
| Volilna lista | Podpora |
|---|---|
| Študentska lista | 44,5 % |
| Vučićeva lista Združena Srbija | 42,7 % |
| Socialisti Ivice Dačića | 2,9 % |
| Evropska Srbija | 2,7 % |
| Avtentična desnica | 2,5 % |
Raziskava je bila opravljena med 25. septembrom in 5. oktobrom med 1050 anketiranci. Neopredeljenih oziroma tistih, ki izbire niso razkrili, je bilo 18,3 odstotka. Ne gre za napoved izida zadnjih dni kampanje.
Za izvolitev vlade je potrebnih najmanj 126 od 250 poslanskih glasov. Vučić bi lahko oblast ohranil tudi brez prvega mesta, če bi z zavezniki sestavil parlamentarno večino.
Dodatno nezaupanje povzroča volilni imenik. Po podatkih republiške volilne komisije ima Srbija približno 6,45 milijona registriranih volivcev. CRTA je opozorila, da se je število volivcev brez Kosova med februarjem in septembrom povečalo za skoraj 7000, od tega za več kot 6400 v beograjskih občinah.
Rast sama še ni dokaz nepravilnosti. Toda po izkušnjah z lokalnih volitev leta 2023, ko so opazovalci dokumentirali organizirano dovažanje volivcev in sumljive spremembe prebivališč, ostaja zanesljivost imenika občutljivo vprašanje.
Mednarodni opazovalci Ovseja so opozorili na nenavadno veliko število prijavljenih volivcev na posameznih naslovih in pomanjkljiv dostop do podatkov za preverjanje imenika.
Prvo poročilo komisije za njegovo revizijo je predvideno šele za 28. oktober, tri dni po volitvah.
Kaj ostane od Vučićeve oblasti, če izgubi volitve?
Sogovorniki Svet24 prav v tem vidijo osrednji izziv morebitne politične spremembe.
Vučićeva moč po njihovih ocenah ni vezana samo na podporo volivcev. Dolgoletna prevlada SNS je ustvarila mrežo političnih in kadrovskih povezav, ki sega do lokalnih oblasti, javnih podjetij, pravosodja in medijskega prostora.
Nova vlada bi lahko prevzela formalne pristojnosti, vendar bi za dejanske spremembe potrebovala tudi sodelovanje državne uprave, neodvisne nadzorne institucije in učinkovito pravosodje.
Eden od virov blizu srbske opozicije je zato izrazil prepričanje, da Vučić ob volilnem porazu ne bi odšel brez poskusov ohranjanja svojega vpliva. Njegovo opozorilo o »asu v rokavu« se nanaša prav na prednosti, ki jih ima sedanja oblast še pred odprtjem volišč.
Toda tudi morebitna zmaga študentov ne bi sama po sebi zagotovila drugačnega načina vladanja. Od nove oblasti bi zahtevala, da vzpostavi neodvisnost institucij, ne pa da obstoječe politične povezave zgolj nadomesti s svojimi.
V nedeljo bo znano, koliko podpore ima Vučić še med volivci. Precej težje pa bo ugotoviti, koliko njegove moči bi se dejansko končalo s porazom njegove stranke.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
