Po Nobelovo nagrado ni prišla: pri 80 letih še vedno buri duhove
Literarna zvezdnica Elfriede Jelinek velja za zadržano, vendar si gledaliških odrov, posebno avstrijskih in nemških, brez nje skoraj ni mogoče predstavljati.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Avstrijska Nobelova nagrajenka za književnost Elfriede Jelinek se javnosti izogiba tudi ob svojem 80. rojstnem dnevu, ki ga praznuje ta torek, 20. oktobra. Njena kompleksno zasnovana dela pa so na nemško govorečih gledaliških odrih skoraj vseprisotna. Predstavljamo pomembne novosti in ozadje ustvarjanja te zadržane, a izjemno plodovite avtorice. V slovenščino so poleg nekaj dramskih besedil prevedeni njeni romani Ljubimki, Učiteljica klavirja in Naslada.
Vojna, mir in nemška identiteta
V düsseldorfskem gledališču Schauspielhaus bo 22. oktobra krstna uprizoritev dela »Ein Übertritt« (Prestop). »Vidim človeštvo, kako drvi proti prepadu, čeprav je tam že bilo, dovolj pogosto, pravkar, pred trenutkom, že skoraj osemdeset let (…)«, beremo v besedilu. Nastalo je lani ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. V tem temačnem delu se Jelinek ukvarja z vojno in mirom, človečnostjo in nečlovečnostjo – pa tudi z nemško identiteto.
Kot je razvidno s spletne strani gledališke založbe Rowohlt, bo v letošnji sezoni na odrih zaživelo več kot ducat novih uprizoritev njenih del. Nastajajo predvsem v Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Franciji in na Češkem. Dela Elfriede Jelinek so doslej prevedli v 54 jezikov. V slovenščino so poleg nekaj dramskih besedil prevedeni tudi njeni romani Ljubimki, Učiteljica klavirja in Naslada.
Zakaj je njeno ustvarjanje tako posebno
Pisateljica obravnava najbolj aktualne svetovne teme. Poleti je bilo denimo na Salzburških slavnostnih igrah krstno uprizorjeno delo »Unter Tieren« (Med živalmi). Besedilo izhaja iz propada nepremičninske skupine Signa in drugih gospodarskih škandalov ter razkriva povezave med finančnim svetom, nasiljem in industrijsko živinorejo. Pred tem se je Jelinek v trilogiji »Sonne / Luft / Asche« (Sonce / Zrak / Pepel) posvetila podnebnim spremembam – vendar ne le njim. Zadnji del trilogije je tudi žalostinka za njenim možem Gottfriedom Hüngsbergom, ki je umrl leta 2022, piše Stern.
Kako ji je uspel preboj
Sprva se je zdelo, da je Elfriede Jelinek namenjena glasbena pot. Njeno otroštvo na Dunaju je zaznamovalo učenje igranja na več inštrumentov. Pri trinajstih letih so jo sprejeli na konservatorij. Toda že med študijem orgel se je posvetila pisanju.
Leta 1975 je izšel njen roman »Die Liebhaberinnen« (Ljubimki). To feministično delo je mladi avtorici prineslo preboj. Veliko pozornosti je nato vzbudil tudi roman »Die Klavierspielerin« (Pianistka, 1983). Pripoved, ki brez prizanašanja opisuje nasilje in spolnost, je leta 2001 na filmsko platno prenesel Michael Haneke. Naslovno vlogo je odigrala Isabelle Huppert. Jelinek je te teme nadaljevala v uspešnici »Lust« (Naslada, 1989).
Zakaj po Nobelovo nagrado ni odpotovala na Švedsko
Pisateljica je v središče mednarodne pozornosti stopila leta 2004, ko je prejela Nobelovo nagrado za književnost. Švedska akademija ji jo je podelila »za glasbeni tok glasov in protiglasov v romanih in dramah«, ki »razkrivajo absurdnost in prisilno moč družbenih klišejev«.
Toda zaradi anksiozne motnje Jelinek ni odpotovala na podelitev v Stockholm. »Morda je strah naš edini odpor, ki ga lahko zoperstavimo brutalnemu, grozljivemu svetu?« je leta 2005 zapisala na svoji spletni strani. Tudi ob njenem 80. rojstnem dnevu niso načrtovani intervjuji ali javni nastopi, sporočajo iz njene založbe.
Zakaj avtorica vzbuja odpor
S svojimi neizprosnimi besedili o spolnosti, nasilju in moči, v katerih se ni izogibala niti obscenemu jeziku, je Jelinek naletela na zavračanje dela javnosti in literarnih krogov. Eden od članov žirije za Nobelovo nagrado je zaradi njenega izbora celo protestno odstopil.
Jelinek, ki ima po očetovi strani deloma judovske korenine, se je vedno zavzemala tudi za kritično soočenje z nacistično preteklostjo. Poleg tega je jasno nastopila proti avstrijski svobodnjaški stranki FPÖ in si s tem nakopala njeno jezo. Ko so pisateljici pred nekaj leti podelili častno meščanstvo Dunaja, je neki politik FPÖ pripomnil, da Jelinek potrebuje predvsem »možnost obsežne terapije«. Pred nekaj dnevi pa je FPÖ kritizirala odločitev mesta Dunaj, da za 600.000 evrov odkupi dele njenega literarnega arhiva. V času varčevanja pri javni porabi naj bi bila to »provokacija«, so zapisali.
Kaj ima z Jelinek skupnega Conchita Wurst
Literatura Elfriede Jelinek velja za zahtevno. Besedila so postajala vse daljša in vse kompleksnejša, je zapisala Pia Janke, vodja raziskovalnega centra Elfriede Jelinek na Dunaju. Za boljše razumevanje priporoča glasno branje v manjših odmerkih.
Za radovedne, ki si kljub temu ne upajo poseči po katerem od njenih gledaliških del, bo kmalu na voljo nekoliko lažje prebavljiva ponudba: vampirska grozljivka s komičnimi elementi »Die Blutgräfin« (Krvava grofica) režiserke Ulrike Ottinger prihaja v kinematografe konec oktobra. Jelinek je sodelovala pri scenariju filma, v katerem nastopajo zvezdniki, kot so Isabelle Huppert, Lars Eidinger in Tom Neuwirth, znan tudi kot Conchita Wurst.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
