Madrid se klanja švedski kraljici - eni najbolj samosvojih vladaric Evrope
Muzej Prado in švedsko veleposlaništvo v Madridu obeležujeta 400. obletnico rojstva švedske kraljice Kristine z obsežnim programom razstav, koncertov, pogovorov, plesnih predstav in izobraževalnih dogodkov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Program, ki poteka od oktobra do decembra 2026, črpa navdih iz Kristine same – vladarice, ki se je v zgodovino zapisala z upiranjem ustaljenim družbenim pravilom ter s predanostjo kulturi, učenju in osebni neodvisnosti, kakršna je bila za njen čas neobičajna. Prado obletnico izkorišča tako za ponovno osvetlitev njene zgodovinske zapuščine kot za povezovanje njenih zanimanj s sodobnimi vprašanji identitete, položaja žensk v znanosti, ustvarjalnosti in kulturne izmenjave.
Kraljica, ki se je odpovedala kroni in izbrala svojo pot
Letos mineva 400 let od rojstva švedske kraljice Kristine (1626–1689), ene najbolj nekonvencionalnih vladaric evropske zgodovine. Prestol je podedovala leta 1632, po smrti očeta Gustava II. Adolfa, samostojno pa je začela vladati pri osemnajstih. Izjemno izobražena in radovedna je na dvor vabila učenjake ter želela Stockholm spremeniti v »severne Atene«. Namesto poroke in zagotavljanja naslednika je izbrala neodvisnost. Leta 1654 se je odpovedala prestolu, nato prestopila iz protestantizma v katolištvo in se naselila v Rimu. Tam je postala pomembna zbirateljica in podpornica umetnikov, glasbenikov ter književnikov.
Njena zbirka slik in antičnih kipov je sodila med najimenitnejše svojega časa; del kipov danes hrani madridski Prado. Umrla je leta 1689 in bila pokopana v baziliki svetega Petra. Štiri stoletja pozneje ostaja simbol ženske, ki je kljubovala pričakovanjem svojega časa in si drznila življenje oblikovati po lastnih pravilih.
Prado skozi žensko perspektivo
Osrednji del pobude bo prenova ene od kiparskih dvoran v stalni zbirki Prada, v kateri bodo združena pomembna dela, ki so bila nekoč v Kristinini lasti v Rimu. Projekt je del muzejskega programa »El Prado en femenino« oziroma »Prado skozi žensko perspektivo«, ki raziskuje vlogo žensk pri oblikovanju muzeja in njegovih zbirk. Letos se pobuda poleg kraljice Kristine posveča tudi Marijani Avstrijski in Elizabeti Farnese.
Potovanje v nasprotni smeri: Kristina Švedska in iskanje lastne identitete
Ob obletnici bodo v Madridu gostovala številna ugledna imena švedske kulture. Švedsko-grški pisatelj Theodor Kallifatides se bo 16. oktobra pridružil kulturnemu novinarju Xaviju Ayénu v pogovoru z naslovom »Potovanje v nasprotni smeri: Kristina Švedska in iskanje lastne identitete«. Pogovor bo obravnaval izrazito nasprotje med Kristininim potovanjem iz protestantske severne Evrope proti Sredozemlju in Kallifatidesovo potjo iz Grčije na Švedsko, hkrati pa raziskoval teme izseljenstva, jezika, spomina in samostojnega oblikovanja lastne identitete.
Kristino zavračanje pričakovanih vlog
Švedska pisateljica in striparka Liv Strömquist bo 5. novembra sodelovala v pogovoru »Svoboda, da ne ustrezaš pričakovanjem«, osredotočenem na Kristinino zavračanje številnih vlog, ki so jih od žensk pričakovali v 17. stoletju. Dogodek bo kraljičine odločitve – med njimi zavrnitev poroke in odhod s Švedske – povezal s sodobnimi razpravami o svobodi, spolu, izobraževanju in pravici do oblikovanja lastne identitete.
Tudi raziskovalka zvezd?
Pomembno vlogo bosta imeli tudi znanost in tehnologija. Astronavti Sara García Alonso, Christer Fuglesang in Jessica Meir bodo 20. novembra sodelovali v pogovoru »Raziskovalci zvezd: od vizionarskega duha Kristine Švedske do astronavtov 21. stoletja«. S povezovanjem Kristininega navdušenja nad znanjem in današnjih inovacij bo pogovor zajel teme od umetne inteligence do raziskovanja vesolja.
Pomembna rdeča nit obletnice je tudi glasba. Ana Alcaide bo 2. oktobra predstavila koncert »Essentia: Odmevi kraljice Kristine«, na katerem bo igrala na nyckelharpo, tradicionalno švedsko godalo s tipkami. Koncert je zamišljen kot glasbeno potovanje, ki Švedsko iz časa kraljice Kristine povezuje s širšim kulturnim prostorom.
Sveta Lucija
Leto se bo v Pradu sklenilo 18. decembra s koncertom ob prazniku svete Lucije. Švedski ženski pevski zbor Damkören SALT bo nastopil skupaj z zborom Evropskega mladinskega orkestra iz Madrida in Španskim sodobnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom skladatelja Juana Antonia Simarra. Koncert bo španskemu občinstvu približal švedsko tradicijo praznovanja svete Lucije, praznika svetlobe sredi teme nordijske zime.
Program vključuje tudi ples, dostopnost in izobraževanje. Dvorana muz bo 14. novembra gostila vključujočo glasbeno-plesno predstavo »Draga Kristina, …« v režiji Mercedes Pacheco, v kateri bodo nastopili umetniki z invalidnostjo in brez nje.
Strast do kiparsvta
Prado bo pripravil tudi tematski ogled »Kristina Švedska: Strast do kiparstva«, posvečen kraljičini vlogi zbirateljice kipov in delom iz njene zbirke, ki jih danes hrani muzej. Ogledi z možnostjo tipanja bodo kipe iz zbirke približali slepim in slabovidnim obiskovalcem. Štiri stoletja po njenem rojstvu Prado Kristino Švedsko predstavlja ne le kot zgodovinsko vladarico, temveč kot osebnost, katere intelektualna radovednost, neodvisnost in strast do umetnosti odmevajo še danes.
Poseben cikel predavanj bo podrobneje osvetlil Kristinin umetniški in politični svet. Med predavatelji bodo Tommaso Montanari, ki bo govoril o Kristini in Berniniju; David García Cueto, ki bo predstavil politične strategije in umetniške izmenjave med Kristino in Španijo; Davide Lipari, ki se bo posvetil kiparstvu na Kristinini dvorski sceni po Berniniju; ter Manuel Arias Martínez, ki bo obravnaval antiko in kiparstvo v kraljičinem kulturnem svetu.
Širši projekt, ki ga švedsko veleposlaništvo pripravlja v sodelovanju z muzejem Prado, podpirata Švedski inštitut in Švedski svet za umetnost, pa tudi skupina švedskih podjetij in organizacij, dejavnih v Španiji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.