Razstava o slovenskih beguncih po letu 1945 do 9. julija
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zadnji dan junija je poletno mrtvilo predramila Rafaelova družba, ki je v Šmarjeto pripeljala razstavo arhivskih fotografij o slovenskih beguncih v Avstriji.
Za uvod v prijeten kulturni večer je Rok Kocjan zaigral na kitaro. Sledilo je zanimivo enourno predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch o pohodu slovenskih beguncev proti avstrijski meji in naprej skozi temačen Ljubeljski predor, ki je bil tedaj še v gradnji. S stropa je curljala voda, hodili so po temi, le redki so imeli žepne svetilke.
Na Vetrinjskem polju so si uredili zasilna bivališča. V hudih razmerah in pomanjkanju so v barakarskem naselju ustvarili junaško zgodbo. Njihova visoka kulturna in narodna zavest sta pripomogli, da sta vladala red in disciplina. Že prve tedne so ustanovili vrtce, ljudsko (osnovno) šolo, gimnazijo. Organizirali so šiviljske, čevljarske, mizarske, kovaške in druge delavnice. Zaživele so dramske skupine in pevski zbor s 130 pevci… Po krajšem času bivanja na Vetrinjskem polju so jih Angleži razporedili v štiri taborišča: Št. Vid na Glini, Špital ob Dravi, Liechtenstein pri Judenburgu in Peggetz pri Lienzu.
Predavateljica je zanimivo predavanje končala z mislijo, da smo lahko ponosni na slovensko begunsko skupnost. Prav bi bilo, da bi ta zgodba dobila prostor v naših šolskih učbenikih.
Kot je povedal predsednik Domoznanskega društva Šmarjeta Jože Perše, je razstava res vredna ogleda - v dvorani Doma sv. Marjete v Šmarjeti si jo je mogoče ogledati do 9. julija.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.