Nataša Juhnov

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Praznika, ki je Ljubljani daleč od oči in srca, ne čislamo dovolj niti Prekmurci. A kljub temu je naš. Prapor našega ponosa, samozavesti, nacionalne identitete. To je pokazal buren odziv ljudi na odločitev predsednice države Nataše Pirc Musar, da je ob tem državnem prazniku ne bo v Prekmurje. S tem je dregnila v naša čustva in nas spomnila na dojemanje Prekmurja kot slovenske Sibirije. Odločitev pa je učinkovala tudi kot brca v rit, saj je vzdramila v nas občutek pripadnosti in enakovrednosti ter nam praznik potisnila v naročje morda še najbolj od leta 2006, odkar ga slavimo. 

V začetku smo ga bolj ali manj zaznavali v soju žarometov državnih proslav in priložnosti za prihod celotnega državnega vrha v pokrajino. Potem se je začelo obdobje regijskih proslav, ki so zapolnile v petletnem obdobju izostajanje državnih slovesnosti in kazale na potrebo delovanja kot regije. Zdaj, upajmo, je in bo prišel čas, da bomo praznik dojeli kot del našega ponosa, samozavedanja in pričakovanega spoštovanja na nacionalni ravni. Ga ponotranjili, z njim pa tudi proslave.

Zakaj te sploh imamo, so se nedavno spraševali v nekaterih mnenjskih krogih in napeljevali k temu, da bi bilo najbolje biti brez njih. Kajti ob njih vedno znova zazeva brezno razdvojenosti naroda. A zame so, očiščene političnih predznakov, pomagalo spominu in razumevanju preteklih dogodkov, pomembnih za današnji čas. Tokratna regijska proslava bo na Hotizi. V kraju, katerega prebivalci so v obdobju osamosvajanja Slovenije in v času prizadevanj za rešitev mejnega vprašanja pokazali, da imajo hrbtenico. Zoperstavili so se takratnemu političnemu vrhu in državni diplomaciji, ki se je za potrebe sklepanja kompromisov glede meje zatekala celo k laži. Čeprav neuslišana, je Hotiza bila in ostala pojem prizadevanj za pravično mejo.

Današnji slovesnosti prav poseben pečat daje tudi dejstvo, da jo organizira lendavska občina, torej lokalna skupnost, ki se lahko predstavi po svoji večnacionalnosti in kulturni pestrosti. Proslava bo v tej luči tudi počastila sožitje in spoštovanje med ljudmi kot odgovor na težnje nacionalizma in nestrpnosti.