Dojenček še nima pediatra? V Ljubljani mu nudijo brezplačno zaščito
V UKC Ljubljana omogočajo brezplačno zaščito dojenčkov pred RSV tudi brez izbranega pediatra.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Porodnišnici Ljubljana na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana so v sezoni 2026/27 začeli izvajati brezplačno zaščito novorojenčkov in dojenčkov, mlajših od šest mesecev, pred respiratornim sincicijskim virusom (RSV) z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi.
Namenjena je otrokom, katerih matere med nosečnostjo niso bile pravočasno cepljene proti RSV. Do zaščite so upravičeni tudi dojenčki, ki še nimajo izbranega pediatra, za obravnavo pa ne potrebujejo napotnice. Starši se morajo predhodno naročiti.
V UKC Ljubljana ob tem posebej opozarjajo na novorojenčke in dojenčke, ki še nimajo izbranega pediatra. Ti bi namreč zaradi organizacijskih ali administrativnih ovir lahko ostali brez pravočasne zaščite v obdobju, ko so za okužbo najbolj ranljivi.
Možnost naročanja in izvajanja zaščite bo vzpostavljena predvidoma sredi prihodnjega tedna.
Zaščita tudi za otroke brez izbranega pediatra
»Naš cilj je, da noben otrok zaradi organizacijskih ali administrativnih razlogov ne bi ostal brez zaščite v obdobju, ko je za okužbo z RSV najbolj ranljiv,« poudarjajo v Porodnišnici Ljubljana.
Termini bodo na voljo kmalu
Ob tem še sporočajo, da bo možnost naročanja in izvajanja zaščite predvidoma vzpostavljena sredi prihodnjega tedna. Takrat bodo na voljo tudi termini za obravnavo otrok v ambulanti Porodnišnice Ljubljana.
Starši se bodo lahko za obravnavo naročili vsak delovni dan med 8. in 14. uro na telefonski številki 01 522 60 15 ali po elektronski pošti narocanje.neonatalna.gk@kclj.si. Napotnica ni potrebna, termin pa bodo določili glede na razpoložljive možnosti ambulante.
Zaščita z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi je za otroke, mlajše od šest mesecev, brezplačna, saj jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
RSV je lahko za najmlajše otroke nevaren
Respiratorni sincicijski virus je eden najpogostejših povzročiteljev okužb dihal pri dojenčkih in majhnih otrocih ter najpogostejši vzrok hospitalizacij zaradi okužb dihal pri dojenčkih v prvem letu življenja.
Kot pojasnjuje NIJZ, se z RSV v prvem letu življenja okužita približno dve tretjini dojenčkov, do konca drugega leta pa se z virusom sreča skoraj vsak otrok. Pri starejših otrocih in odraslih okužba običajno povzroča blažje prehladne simptome, pri novorojenčkih in dojenčkih, zlasti mlajših od šest mesecev, pa lahko privede do resnejših zapletov.
Kot poudarja dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., specialistka neonatologije in vodja porodnišnične Enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov, je zaščita pred RSV najpomembnejša prav v obdobju zgodnjega dojenčka, ko so otroci najbolj izpostavljeni tveganju za težji potek okužbe. Zgodnja zaščita lahko pomembno zmanjša tveganje za resne zaplete bolezni in hospitalizacijo.
Med najnevarnejšimi posledicami okužbe sta bronhiolitis, torej vnetje drobnih dihalnih poti, in pljučnica. Zaradi težjega poteka bolezni lahko otrok potrebuje tudi bolnišnično zdravljenje.
Največje tveganje za zaplete imajo prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako. Toda okužba ni nevarna samo za otroke z že znanimi zdravstvenimi težavami. Po podatkih NIJZ je več kot 70 odstotkov dojenčkov, ki jih zaradi zapletov z RSV zdravijo v bolnišnici, sicer zdravih, rojenih ob roku in brez pridruženih bolezni.
Okužbe z RSV so v državah z zmernim podnebjem najpogostejše od jeseni do pomladi, zato je pravočasna zaščita pred začetkom oziroma v času sezone še posebej pomembna.
Kako deluje zaščita z monoklonskimi protitelesi?
Za zaščito dojenčkov pred RSV sta na voljo dve možnosti: cepljenje nosečnice proti RSV, pri katerem se zaščitna protitelesa prek posteljice prenesejo na otroka, ali neposredna zaščita dojenčka z dolgodelujočimi monoklonskimi protitelesi.
Pri slednji otrok prejme že pripravljena zaščitna protitelesa z injekcijo v mišico. Ta začnejo delovati takoj in v telesu ostanejo dovolj dolgo, da zagotavljajo zaščito skozi sezono kroženja virusa.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, monoklonska protitelesa niso cepivo. Medtem ko cepivo spodbudi imunski sistem, da sam ustvari zaščitna protitelesa, jih otrok pri tej obliki zaščite prejme neposredno. Za zaščito skozi sezono RSV praviloma zadostuje en odmerek, učinek pa traja do šest mesecev.
Po podatkih NIJZ dolgodelujoča monoklonska protitelesa za 84 odstotkov zmanjšajo tveganje za težji potek bolezni, zaradi katerega bi dojenček potreboval bolnišnično zdravljenje. Kljub zaščiti okužba ni povsem izključena, vendar v večini primerov pri zaščitenih otrocih poteka blažje.
Kateri otroci potrebujejo zaščito?
Zaščita je priporočena vsem dojenčkom, mlajšim od šest mesecev, katerih matere med nosečnostjo niso bile pravočasno cepljene proti RSV.
Otroci, rojeni v času sezone RSV, zaščito praviloma prejmejo že v porodnišnici, pred odpustom. Dojenčki, ki so rojeni zunaj sezone in so ob njenem začetku še mlajši od šest mesecev, pa naj se za zaščito dogovorijo z izbranim pediatrom.
Dojenčki mater, ki so bile med nosečnostjo pravočasno cepljene proti RSV, dodatne zaščite z monoklonskimi protitelesi praviloma ne potrebujejo, saj so zaščitna protitelesa prejeli prek matere.
Strokovnjaki poudarjajo, da je zaščita pomembna tudi za sicer zdrave dojenčke, saj njihove dihalne poti še niso povsem razvite, njihov imunski sistem pa še ni tako zrel kot pri starejših otrocih. Vnetje zaradi okužbe lahko zato povzroči nevarno zoženje drobnih dihalnih poti in težave z dihanjem.
Kako lahko starši zmanjšajo tveganje za okužbo?
Poleg cepljenja nosečnice ali neposredne zaščite dojenčka lahko starši tveganje za okužbo zmanjšajo tudi z vsakodnevnimi preventivnimi ukrepi.
Pred stikom z dojenčkom si je treba temeljito umiti roke z vodo in milom. Osebe z znaki prehlada ali vročino naj se otroku ne približujejo, starši pa naj se izogibajo poljubljanju dojenčka, kadar so sami bolni. Priporočljivo je tudi, da novorojenčka v prvih tednih življenja ne izpostavljajo gneči in večjim družinskim srečanjem. NIJZ do drugega meseca starosti odsvetuje obiske.
Pomembno je tudi, da v bližini otroka nihče ne kadi in da je kajenje v domačem okolju prepovedano.
Zaščita z monoklonskimi protitelesi sicer ne zagotavlja popolne preprečitve okužbe, lahko pa bistveno zmanjša tveganje za njen težji potek in hospitalizacijo. Če dojenček kljub zaščiti zboli in se njegovo stanje poslabša ali začne težko dihati, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Več informacij o respiratornem sincicijskem virusu in možnostih zaščite je na voljo na spletni strani NIJZ.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.