Plače rastejo, najrevnejši pa v vse večjih finančnih težavah in dolgovih
Plače v Sloveniji se zvišujejo, vendar finančne težave najrevnejših vztrajajo. Umar razkriva četrtletno poslabšanje, najemnine in položnice močno pritiskajo na proračune.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska gospodinjstva v povprečju trošijo več kot lani, plače rastejo, brezposelnost pa ostaja nizka. Toda gospodarsko izboljšanje ne doseže vseh enako.
Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se je med 25 odstotki gospodinjstev z najnižjimi dohodki delež tistih s finančnimi težavami v tretjem četrtletju povečal za 4,8 odstotne točke, na 13,9 odstotka.
To pomeni, da je približno vsako sedmo gospodinjstvo iz najnižjega dohodkovnega razreda za pokrivanje tekočih potreb uporabljalo prihranke ali se zadolževalo.
Pri drugih dohodkovnih skupinah so bila gibanja drugačna. V drugem in tretjem dohodkovnem kvartilu se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami zmanjšal. Tudi v najnižjem kvartilu je bil delež približno enak kot pred letom, kar kaže predvsem na vztrajajočo finančno ranljivost in izrazito četrtletno poslabšanje, ne na neprekinjeno naraščanje revščine.
Zvišujejo se predvsem stroški, ki se jim je težko izogniti
Eden ključnih vzrokov finančnih pritiskov je struktura podražitev.
Septembra je letna inflacija po podatkih statističnega urada znašala 3,3 odstotka. Toda stanovanjski in energetski stroški so se zvišali precej izraziteje, prav tako stroški prevoza.
Stanovanjski in energetski stroški ter prevoz so skupaj prispevali 2,1 odstotne točke k 3,3-odstotni inflaciji. To pomeni skoraj dve tretjini celotnega zvišanja cen.
Za gospodinjstva z nizkimi prihodki je to posebno pomembno. Plačilo elektrike, ogrevanja, najemnine ali prevoza na delo praviloma ni izdatek, ki bi ga bilo mogoče preprosto odložiti.
Gospodinjstvo z višjimi prihodki lahko podražitve krije z zmanjšanjem druge porabe. Tisto, ki že pred podražitvami skoraj ves dohodek porabi za osnovne potrebe, ima bistveno manj možnosti prilagajanja.
Enaka podražitev zato ne pomeni enakega bremena za vse.
Najemnine rastejo še hitreje od inflacije
Dodaten pritisk predstavlja stanovanjski trg.
Po najnovejšem Poročilu Banke Slovenije o finančni stabilnosti so se stanovanjske najemnine v drugem četrtletju letos medletno zvišale za 10,4 odstotka, cene stanovanjskih nepremičnin pa za več kot devet odstotkov.
Banka Slovenije ugotavlja, da povpraševanje po stanovanjih še vedno presega ponudbo, gradnjo pa omejujejo tudi pomanjkanje zazidljivih zemljišč in visoki stroški.
Stanovanjski položaj zato vse pomembneje določa življenjski standard.
Dva posameznika z enako plačo lahko živita v povsem različnih finančnih razmerah. Eden prebiva v odplačanem lastniškem stanovanju, drugi mora vsak mesec velik del prihodkov nameniti najemnini. Čeprav zaslužita enako, jima po plačilu osnovnih stroškov ne ostane enak znesek.
Prav zato rast plač sama po sebi ne pomeni, da se življenjski standard vseh zaposlenih izboljšuje v enakem obsegu.
Za najrevnejše je lahko že en nepričakovan strošek preveč
Razlike niso le v prihodkih, ampak tudi v finančnih rezervah.
Banka Slovenije opozarja, da gospodinjstva z nižjimi dohodki odplačevanje posojil občutijo kot večje breme. Med uporabniki prekoračitev na bančnih računih iz najnižjega dohodkovnega decila jih po njeni analizi več kot polovica negativnega stanja ne bi mogla poravnati z enim mesečnim bruto dohodkom.
To razkriva pomembno razliko med gospodinjstvi, ki imajo nekaj privarčevanega denarja, in tistimi, ki živijo brez finančne rezerve.
Popravilo avtomobila, nepričakovan zdravstveni izdatek ali poračun energije lahko pri prvih pomeni začasno zmanjšanje prihrankov, pri drugih pa povzroči zadolževanje ali odlaganje drugih plačil.
Finančna ranljivost zato ni nujno povezana z visokimi dolgovi. Nastane lahko že takrat, ko redni prihodki komaj pokrivajo redne izdatke.
Zakaj višje plače ne rešijo težav vseh
Po podatkih Umarja je bila povprečna bruto plača v prvih sedmih mesecih letos nominalno za 7,3 odstotka, realno pa za 4,2 odstotka višja kot v enakem obdobju lani.
Toda rast povprečne plače ne pomeni enake rasti prihodkov vseh gospodinjstev.
Med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki so tudi upokojenci, brezposelni, ljudje s prekarnimi ali občasnimi zaposlitvami ter družine, v katerih je zaposlen le eden od odraslih članov.
Povečanje plač v posameznih dejavnostih zato ne izboljša nujno njihovega položaja.
Pomembno vlogo imajo tudi izredni prejemki. Umar je izboljšanje finančnega položaja gospodinjstev v začetku letošnjega leta deloma pripisal izplačilom zimskega regresa in dodatka.
Takšna izplačila lahko začasno zmanjšajo finančne težave, vendar ne spremenijo nujno razmerja med rednimi mesečnimi prihodki in stroški. Ko se dodatni denar porabi, se lahko finančni pritisk ponovno poveča.
To je ena od možnih razlag, zakaj se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami v najnižjem kvartilu v prvi polovici leta zmanjševal, poleti pa znova povečal.
Kaj lahko spremeni država?
Podatki odpirajo vprašanje, kako učinkovito slovenska socialna in gospodarska politika varuje gospodinjstva z najnižjimi prihodki.
Avgusta je denarno socialno pomoč po podatkih Umarja prejemalo 65.974 upravičencev, kar je 3,6 odstotka manj kot leto prej. Toda manjše število prejemnikov samo po sebi ne pomeni, da so življenjski stroški za gospodinjstva z nizkimi dohodki postali lažje obvladljivi.
Pomembno je tudi, koliko finančne pomoči prejme posamezno gospodinjstvo, kako se ta usklajuje z rastjo življenjskih stroškov in koliko mu po plačilu osnovnih potreb sploh ostane.
Politično vprašanje zato ni zgolj višina socialnih transferjev, temveč njihova učinkovitost.
Splošno zvišanje plač ali davčna razbremenitev zaposlenih lahko izboljšata položaj številnih prebivalcev, ne dosežeta pa nujno gospodinjstev brez rednih dohodkov iz dela. Enkratni dodatki lahko prinesejo kratkotrajno olajšanje, ne rešujejo pa visokih stanovanjskih stroškov ali trajnega pomanjkanja prihodkov.
Pri tem ni mogoče prezreti, da visoke najemnine, omejena stanovanjska ponudba in dohodkovne razlike niso nastale v zadnjih nekaj mesecih. Gre za dolgotrajnejše težave, na katere vplivajo odločitve različnih vlad in razmere v gospodarstvu.
Sedanja vlada pa od junija letos odloča o ukrepih, ki lahko njihovo breme povečajo ali zmanjšajo.
Gospodarska rast še ni zagotovilo socialne varnosti
Slovenija po številnih kazalnikih ostaja gospodarsko in socialno razmeroma uspešna država. Toda najnovejši podatki kažejo, da povprečna rast prihodkov ne odpravi finančne ranljivosti gospodinjstev z najnižjimi dohodki.
Medtem ko nekateri zaradi višjih plač povečujejo potrošnjo ali prihranke, drugi za poravnavanje vsakodnevnih stroškov porabljajo denar, ki so ga privarčevali, oziroma se zadolžujejo.
Pravo vprašanje življenjskega standarda zato ni samo, koliko ljudje zaslužijo, ampak predvsem, koliko jim po plačilu najemnine, energije, hrane in prevoza sploh ostane.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
