Po novem bi zdravnika iskala kar država, a od kod denar za nove ukrepe?
Ministrstvo predlaga, da ZZZS aktivno pomaga ljudem brez izbranega zdravnika in pacientom s predolgimi čakalnimi dobami. Spremenila bi se tudi pravila prenaročanja in evidentiranja čakajočih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Če danes ostanete brez osebnega zdravnika, morate praviloma sami preverjati, katere ambulante še sprejemajo paciente. Podobno velja za specialistične preglede. Če dobite termin čez leto dni, je iskanje hitrejše možnosti pogosto prepuščeno vam.
Ministrstvo za zdravje želi to spremeniti z novim zakonom o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva. Osrednjo vlogo bi dobil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ne bi več predvsem financiral zdravstvenih storitev, temveč bi moral dejavneje skrbeti tudi za to, da pacienti do njih dejansko pridejo.
»Cilj tega zakona je, da pacient ni prepuščen sam sebi, da končno začne sistem iskati rešitve za pacienta, ne pa obratno,« je ob predstavitvi predloga poudaril minister za zdravje Tadej Ostrc.
Predlog prinaša pomembne organizacijske spremembe, vendar sam po sebi še ne zagotavlja več zdravnikov, pregledov ali operacij. Ministrstvo želi predvsem odpraviti neučinkovitosti v obstoječem sistemu in šele tam, kjer to ne bo zadostovalo, uvajati dodatne zdravstvene programe.
ZZZS bi moral zdravnika poiskati v 15 dneh. Toda kaj, če ga ni?
Po podatkih ZZZS, ki jih ministrstvo navaja v obrazložitvi zakona, je bilo konec septembra brez izbranega osebnega zdravnika 126.105 zavarovancev, brez pediatra pa še 17.166 otrok. Skupaj več kot 143 tisoč ljudi, pri čemer statistika vključuje tudi osebe, ki zdravstveno oskrbo prejemajo v dodatnih ambulantah družinske medicine.
Po predlogu bi moral ZZZS najpozneje v 15 dneh od izgube osebnega zdravnika oziroma ugotovitve, da ga posameznik nima, ponuditi razpoložljive možnosti izbire. Če bi bilo na voljo več ustreznih zdravnikov, bi moral predstaviti najmanj tri.
Najprej bi jih iskal na območju pristojne območne enote, nato tudi drugje po državi, pri čemer bi moral upoštevati krajevno dostopnost.
Toda petnajstdnevni rok ne pomeni, da bo pacient v tem času zdravnika dejansko dobil. Če prostih zmogljivosti ne bi bilo, bi moral ZZZS začeti postopek za pripravo dodatnega programa za izboljšanje dostopnosti. Zakon pa ne zagotavlja, da bi pacient v določenem roku tudi po tem dobil zdravnika.
Po neuradnih informacijah naj bi pri iskanju pomembno vlogo prevzel klicni center ZZZS, prek katerega bi zaposleni kontaktirali paciente in jim predstavljali razpoložljive možnosti. Izbira bi ostala prostovoljna. Če pacient v 30 dneh od prejema ponudbe ne bi izbral nobenega od ponujenih zdravnikov, bi se štelo, da je ZZZS svojo obveznost izpolnil, pacient pa bi pravico do poznejše izbire ohranil.
Nova ureditev bi tako predvsem olajšala iskanje zdravnika, ne bi pa odpravila njegovega pomanjkanja. Prav tako ostaja vprašanje, koliko bi pomagala ljudem, ki zaradi starosti, zdravstvenega stanja ali omejenih možnosti prevoza težko obiskujejo zdravnika zunaj domačega kraja.
Manj iskanja terminov, a tudi nova pravila za paciente
Podobno spremembo ministrstvo predvideva pri specialističnih pregledih, diagnostičnih preiskavah in drugih zdravstvenih storitvah.
Če bi pacient čakal dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, bi moral ZZZS preveriti, ali ga lahko prej sprejme drug izvajalec v javni zdravstveni mreži. Ob sprejemu ponudbe bi zavod uredil tudi prenaročitev.
Po neuradnih informacijah želi ministrstvo izboljšati tudi kakovost čakalnih seznamov, saj podatki med izvajalci, ZZZS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje niso vedno ustrezno usklajeni. S sistematičnim preverjanjem bi med drugim ugotavljali, koliko pacientov določene obravnave sploh še potrebuje.
Urejanje seznamov bi lahko izboljšalo pregled nad dejanskimi potrebami, vendar samo po sebi ne pomeni več opravljenih zdravstvenih storitev.
Predlog hkrati spreminja pravila za paciente. Za sprejem ali zavrnitev ponujenega zgodnejšega termina bi imeli od dva do 15 dni. Če se ne bi odzvali, bi se njihov molk štel za sprejem. Prvotni termin bi ZZZS odpovedal šele po potrditvi novega.
Zakon sicer zahteva učinkovito obveščanje, po potrebi tudi po nedigitalni poti, po neuradnih pojasnilih pa naj bi pomembno vlogo imeli telefonski klici. Kljub temu ostaja vprašanje, kako bi ravnali v primerih, ko pacient obvestila dejansko ne bi prejel.
Spremenilo bi se tudi evidentiranje nedopustno čakajočih. Če bi pacient brez objektivno opravičljivega razloga zavrnil ustrezen termin znotraj dopustne čakalne dobe, ga od dneva ponujenega termina ne bi več šteli med nedopustno čakajoče. Prvotni termin bi obdržal, podatki o dejanskem čakanju pa bi se ohranili.
Uradno število nedopustno čakajočih bi se tako lahko zmanjšalo tudi brez dodatno opravljenih storitev. Predlog sicer predvideva ločeno spremljanje dejanskih obravnav in drugih učinkov, zato bo pri ocenjevanju reforme pomembno, da statistične spremembe ne bodo predstavljene kot enakovredne skrajšanju dejanskega čakanja.
Ministrstvo zagotavlja, da je denarja dovolj. Od kod naj bi prišel?
Eno ključnih vprašanj predlagane reforme ostaja financiranje.
Čeprav zakon predvideva dodatne zdravstvene programe, nove naloge ZZZS, administrativno razbremenitev in kadrovske spodbude, ministrstvo v oceni finančnih posledic navaja, da predlog nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.
Obenem določa, da bi posamezne ukrepe financirali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, druge pa iz državnega proračuna. Za zdaj pa ne vsebuje celovite številčne ocene, koliko bodo novi ukrepi stali in koliko dodatnega denarja bo zanje treba zagotoviti.
Po neuradnih informacijah na ministrstvu zagotavljajo, da je sredstev dovolj. Računajo predvsem na učinkovitejšo uporabo obstoječega denarja, med možnimi prihranki pa posebej izpostavljajo zmanjšanje stroškov bolniških odsotnosti.
Ti so precejšnji. Po letnem poročilu ZZZS je zavod leta 2025 za nadomestila plač med bolniško odsotnostjo porabil 676,8 milijona evrov, približno šest odstotkov več kot leto prej.
Na ministrstvu neuradno ocenjujejo, da bi že desetodstotno zmanjšanje približno 700 milijonov evrov letnih izdatkov pomenilo okoli 70 milijonov evrov prihranka. Takšen znesek bi lahko pomembno prispeval k financiranju dodatnih zdravstvenih storitev.
Toda približno 70 milijonov evrov je za zdaj ponazoritveni izračun, ne zagotovljen prihranek.
Hitrejše operacije, pravočasni pregledi in učinkovitejša rehabilitacija bi nekaterim zaposlenim lahko omogočili zgodnejšo vrnitev na delo. S tem bi se zmanjšali tudi stroški bolniških nadomestil, ne da bi država posegala v pravice bolnikov.
Vendar ministrstvo še ni predstavilo izračuna, koliko bolniških odsotnosti bi bilo mogoče na ta način dejansko skrajšati, koliko denarja bi prihranili in v kakšnem času. Ob tem se odpira še vprašanje začetnega financiranja. Dodatne obravnave je treba najprej izvesti in plačati, morebitni prihranki zaradi krajših bolniških odsotnosti pa bi se pokazali šele pozneje.
Odprto ostaja tudi vprašanje drugih ukrepov. Dnevnik je 22. oktobra poročal, da je prvotna različica vladnega proračunskega gradiva predvidevala spremembe izračuna nadomestil pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih, med drugim opustitev zvišanja odmernega odstotka po 90 dneh. Iz poznejše različice so konkretni predlogi izginili, napoved 100 milijonov evrov prihrankov pa je ostala.
Ti načrti niso del obravnavanega zakona, prav tako ni jasno, v kakšni meri se omenjeni prihranki prekrivajo z neuradnimi ocenami ministrstva o približno 70 milijonih evrov. Vseeno kažejo, da je vprašanje zmanjševanja izdatkov za bolniške odsotnosti del širših finančnih načrtov države.
Ob tem je upravni odbor ZZZS konec septembra opozoril, da je takratna finančna projekcija za leto 2027 predvidevala približno 260 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja, in to kljub načrtovanemu prenosu 145 milijonov evrov plačil v leto 2028.
To ne pomeni, da za nove ukrepe denarja ni mogoče zagotoviti. Pomeni pa, da zagotovila o zadostnih sredstvih potrebujejo konkretnejšo finančno podlago. Ministrstvo napoveduje boljšo dostopnost in dodatne storitve, za zdaj pa ni predstavilo skupne ocene njihovih stroškov, zagotovljenih virov financiranja in pričakovanih prihrankov.
Boljša organizacija lahko pomaga. Kaj pa tam, kjer zdravnikov ni dovolj?
Poleg aktivnega iskanja terminov želi ministrstvo bolje izkoristiti že plačane zdravstvene programe.
Če izvajalec šest zaporednih mesecev opravi manj kot 90 odstotkov dogovorjenega programa, pacienti pa na te storitve čakajo dlje od dopustnega, bi lahko ZZZS ob izpolnjenih pogojih neizvedeni del programa prenesel drugemu izvajalcu.
Če prerazporeditev ne bi zadostovala, bi lahko zavod s soglasjem ministra uvedel poseben program za povečanje dostopnosti. Ta bi lahko trajal največ dve leti, izvajali pa bi ga izvajalci v javni zdravstveni mreži, torej javni zavodi in ustrezni koncesionarji.
Po neuradnih informacijah želi ministrstvo dodatne programe usmerjati predvsem na področja, kjer bodo analize pokazale največje potrebe. Prednost bi imelo boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.
Takšen pristop lahko izboljša dostopnost tam, kjer težave povzročajo tudi neustrezna organizacija dela in neizkoriščene zmogljivosti. Precej manj pa lahko doseže tam, kjer primanjkuje zdravstvenega osebja, prostorov ali opreme.
Predlog zato vključuje še ukrepe za zmanjšanje administrativnih obremenitev zdravnikov, dodatne specializacije, štipendije in podporo usposabljanju kadra. Po neuradnih pojasnilih ministrstvo računa, da bi zdravniki z manj administrativnega dela lahko več časa namenili pacientom in opravili več obravnav. Za zdaj pa ni predstavljene konkretne ocene, koliko dodatnih storitev bi takšna razbremenitev omogočila.
Delovanje dodatnih ambulant družinske medicine bi zakon podaljšal do konca leta 2028.
Minister računa na sprejetje zakona še letos
»Končni cilj tega zakona je preprost. Manj nepotrebnega čakanja, manj administrativnih ovir, boljša dostopnost in pa več časa zdravstvenih delavcev za paciente,« je poudaril Ostrc.
Minister pričakuje, da bi lahko zakon sprejeli še letos, čeprav ga morajo pred tem uskladiti tudi s socialnimi partnerji. Javna razprava o predlogu traja do 11. novembra.
Za vzpostavitev organizacijskih in informacijskih pogojev za aktivno ponujanje zgodnejših terminov bi imela ZZZS in NIJZ po predlagani ureditvi do šest mesecev od uveljavitve zakona.
Predlog tako del odgovornosti za iskanje zdravstvene obravnave prenaša s pacientov na ZZZS. To je pomembna organizacijska sprememba, saj pacientom ne bi bilo več treba samim iskati vseh razpoložljivih možnosti.
Ali bo prinesla tudi več pregledov in krajše dejansko čakanje, pa ministrstvo za zdaj še ni podprlo s konkretno nacionalno projekcijo učinkov in celovito finančno oceno. Prav od teh dveh vprašanj bo v veliki meri odvisno, koliko bodo pacienti od napovedane reforme tudi zares pridobili.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
