Mesec: Na mestu predsednika DZ ne more sedeti nekdo, ki zlorablja ustavo
Svoboda, SD ter Levica in Vesna zahtevajo razrešitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Za uspeh potrebujejo najmanj 46 glasov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je po dobrih treh mesecih mandata pred prvo zahtevo za razrešitev. Vodje poslanskih skupin Svobode, SD ter Levice in Vesne so predlog vložili enotno, poslance vladnih strank pa pozvali, naj ob tajnem glasovanju ravnajo po lastni vesti.
»Predsednik Stevanović mora zapustiti mesto, ki ga zaseda, ker je na vseh točkah padel že po šestih tednih,« je dejal vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec.
Glavni očitek se nanaša na dve izredni seji, na katerih bi moral državni zbor odrediti parlamentarni preiskavi o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank oziroma medijev. Večina poslancev je obakrat zavrnila dnevni red, zato seji nista bili izvedeni. Proti je obakrat glasoval tudi Stevanović. Pri drugem poskusu je bilo za dnevni red 37 poslancev, proti pa 46.
Opozicija vztraja, da ustava pri zahtevi tretjine poslancev državnemu zboru ne dopušča izbire. Ustava v 93. členu določa, da mora državni zbor parlamentarno preiskavo odrediti, kadar to zahteva tretjina poslancev.
Štirim ustavnim pravnikom, ki so sodelovali na seji komisije za poslovnik – Cirilu Ribičiču, Albinu Igličarju, Miru Cerarju in Mateju Avblju –, je bilo skupno stališče, da je določba jasna in da sta koalicija in Resni.ca z zavrnitvijo dnevnega reda posegli v ustavno pravico parlamentarne manjšine.
»To ni več parlament«
Mesec je opozoril, da Stevanović pri glasovanjih ni bil le nevtralni predsedujoči. Izredni seji je sklical, nato pa je kot poslanec glasoval proti njunemu dnevnemu redu.
»Če to prakso dopustimo, bomo kmalu prišli do položaja, ko bomo zahtevali interpelacijo ministra, pa se ta ne bo zgodila, ker dnevni red ne bo izglasovan. To ni več parlament,« je dejal Mesec. Po njegovih besedah mora predsednik državnega zbora zagotavljati enaka pravila za koalicijo in opozicijo, ne pa sodelovati pri njihovem rušenju.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da se opozicija za vložitev predloga ni odločila takoj po prvem spornem glasovanju. Počakali naj bi na mnenja ustavnih pravnikov in na Stevanovićev odziv.
»Z ustavo, ki je temelj naše domovine, se ni igrati,« je dejal Sajovic. Stevanoviću je očital, da »z eno roko glasuje za, z drugo pa pri isti vsebini proti«, ter se vprašal, kdo ga še šteje za primernega predsednika parlamenta.
Stevanović je po obeh glasovanjih zavračal očitke o kršenju ustave. Pojasnjeval je, da poslanci niso glasovali o sami odreditvi preiskav, temveč o dnevnem redu seje, pri glasovanju pa so po ustavi vezani na svojo vest.
V Resni.ci so zagovarjali tudi ločeno obravnavo obeh zahtev. Za preiskavo afere Black Cube naj ne bi imeli zadržkov, pri financiranju strank pa so zahtevali, da bi preiskava zajela vse politične stranke.
Hot: Predsednik nima več legitimnosti
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je ocenila, da je Stevanović izgubil legitimnost za vodenje državnega zbora. Predsednik parlamenta bi moral po njenih besedah varovati demokratičnost postopkov in ustavne pravice opozicije, sam pa je sodeloval pri njihovem omejevanju.
»To, kar se je zgodilo z glasovanjem proti dnevnemu redu, je eklatantna in neposredna kršitev ustave Republike Slovenije,« je dejala. Stevanoviću je očitala, da je iz vprašanja parlamentarne preiskave naredil politično igro ter podcenjeval ustavo, zakonodajo in opozicijo.
Opozicija napoveduje nove poskuse odreditve obeh preiskav, Hotova pa ni izključila niti zahteve za ustavno presojo. Če bi se preprečitev preiskav ponovila še tretjič, bi imela opozicija po njeni oceni še močnejšo podlago za postopek pred ustavnim sodiščem.
Sajovic je bil pri nadaljnjih potezah neposreden: »Predlog za preiskovalno komisijo smo vložili dvakrat. Če bo treba, ga bomo vložili še, še in spet in spet.«
Drugi očitek: primer Borisa Mijića
Drugi sklop očitkov se nanaša na poslanca Resni.ce Borisa Mijića. Njegovo nekdanje podjetje Progros je nekdanjim delavcem, državi in drugim upnikom ostalo dolžno več deset tisoč evrov, Mijić pa je zavajal tudi glede svoje izobrazbe. Stevanović je sprva napovedal, da bo sam pomagal poravnati dolgove do delavcev, pozneje pa je zaradi novih razkritij napovedal najstrožje strankarske ukrepe.
Po prenosu podjetja na davčnega svetovalca Roka Snežiča je Stevanović sporočil, da Mijić nima več moralne pravice sedeti v državnem zboru in da oktobra ne bo več poslanec. Oktober je pomemben zato, ker bi po šestih mesecih od ustanovne seje njegov odstop sprožil drugačen postopek kot predčasno prenehanje mandata pred iztekom tega roka, pri katerem bi Resni.ca tvegala izgubo poslanskega sedeža.
Prav časovni odlog je opozicija uporabila kot dokaz, da Resni.ca Mijićevega primera ne rešuje iz moralnih razlogov, temveč glede na lastni politični interes.
»Zakaj bo odstopil oktobra? Zato, ker takrat Resni.ce to ne bo več nič stalo. Toliko o morali teh ljudi,« je dejal Mesec.
Sajovic je dogajanje označil za »komedijo zmešnjav, sprenevedanja in norčevanja«. Po njegovih besedah se nepravilnosti kopičijo prehitro, medtem ko delavci še vedno čakajo na zasluženi denar, oškodovana pa je tudi država.
Hotova je Stevanoviću očitala, da bi moral kot predsednik državnega zbora odstop Mijića zahtevati takoj po prvih razkritjih. »Ni ščitil njega, ščitil je sebe in stranko,« je dejala.
Opozicija potrebuje glasove koalicije
Za razrešitev predsednika državnega zbora je potrebnih najmanj 46 glasov na tajnem glasovanju. Svoboda, SD ter Levica in Vesna jih same nimajo, zato bi moral predlog podpreti tudi del poslancev vladnih strank. Stevanović je bil aprila za predsednika državnega zbora izvoljen z 48 glasovi.
Mesec je zato dejal, da predlog ni namenjen le Stevanoviću, temveč tudi poslancem SDS, NSi, SLS, Fokusa in Demokratov, ki so omogočili njegovo izvolitev oziroma ga ohranjajo na položaju.
»S predlogom razrešitve trkamo na vest in moralo koalicijskih poslank in poslancev,« je dejal. Hotova je bila na vprašanje, ali pričakuje presenečenje pri glasovanju, krajša: »Morda se komu zbudi vest.«
Možnosti za uspeh so glede na razmerje sil majhne. Gre za 11. predlog za razrešitev predsednika državnega zbora v zgodovini samostojne Slovenije. Predloge so v preteklosti vlagali zoper sedem predsednikov parlamenta, vendar ni bil uspešen niti eden.
Opozicija zato v predlogu vidi tudi politični preizkus večine, ki je Stevanovića postavila na čelo parlamenta. Glasovanje bo pokazalo, ali so spor glede preiskovalnih komisij in razkritja o Mijiću omajali podporo predsedniku državnega zbora - ali pa bo 11. poskus razrešitve končal enako kot prejšnjih deset.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
