Še letos silovit napad na Iran? Vojska čaka Trumpov ukaz
Ameriška vojska je pripravljena na obsežno operacijo proti Iranu. Tarče bi lahko bile tudi jedrske elektrarne in energetska infrastruktura. Čaka se Trumpova odločitev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriške oborožene sile na Bližnjem vzhodu so pripravljene na novo, potencialno obsežno vojaško operacijo proti Iranu, ki bi jo lahko začele že v 96 urah po prejemu ukaza ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po navedbah dveh ameriških uradnikov, ki sta spregovorila za CNN, imajo ZDA v regiji že razporejenih dovolj vojaških sil za izvedbo napadov. Končne odločitve o začetku operacije Trump sicer še ni sprejel.
Morebitna nova ameriška vojaška operacija naj bi bila precej obsežnejša od dosedanjih omejenih napadov na iranske radarske sisteme, izstrelišča in drugo vojaško infrastrukturo, ki jo je mogoče razmeroma hitro obnoviti. Takšne napade so ameriške sile izvajale, odkar je Trump v začetku letošnjega leta ustavil obsežnejše bojne operacije. "Šlo bo za obsežno operacijo," je za ameriški medij dejal eden od uradnikov. Obenem CNN poroča, da vprašanje ni več, ali bo Trump odobril napad, temveč kdaj. Po ocenah virov medija bi lahko ameriški predsednik ukaz izdal še pred koncem leta, najverjetneje po ameriških vmesnih kongresnih volitvah.
Med možnimi tarčami tudi iranski jedrski objekti
Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) in Pentagon medtem pripravljata obsežen seznam potencialnih ciljev, na katerem so iranska energetska infrastruktura, vojaški objekti in jedrski obrati. Ameriški uradniki ob tem priznavajo, da bi bila morebitna nova operacija zahtevnejša od prejšnjih. Iranske sile namreč zdaj bolje poznajo ameriške vojaške taktike, zaradi česar bi bilo težje učinkovito uničiti vse predvidene cilje.
Čeprav naj bi se Trump po navedbah virov nagibal k odobritvi večje vojaške operacije, njegova odločitev še ni dokončna. Uradniki opozarjajo, da je predsednik tudi v preteklosti že nakazoval pripravljenost na določene ukrepe, nato pa si v zadnjem trenutku premislil. Bela hiša navedb ni želela komentirati. Visoki predstavnik Pentagona pa je za CNN pojasnil, da je naloga obrambnega ministrstva pripravljanje in izvajanje vojaških možnosti, ki jih odredi predsednik.
Iran in hutijevci pripravljeni na povračilne napade
Najnovejše ameriške obveščevalne ocene kažejo, da Iran in jemenski hutijevski uporniki možnost novih ameriških in izraelskih napadov jemljejo zelo resno. Po navedbah virov, seznanjenih z obveščevalnimi poročili, bi se Teheran in hutijevci na morebitne napade najverjetneje odzvali takoj, in sicer z napadi na ameriško osebje in objekte po Bližnjem vzhodu, potencialno pa tudi zunaj regije.
V dokumentu z dne 23. oktobra, ki ga je direktor ameriške nacionalne obveščevalne službe Jay Clayton poslal državnemu sekretarju Marcu Rubiu, obveščevalne službe opozarjajo, da je Iran občutno okrepil prizadevanja za napade na ameriško osebje. Načrtovanje tovrstnih napadov naj bi v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in drugod že doseglo napredovalo fazo.
Kljub temu ameriški obveščevalci ocenjujejo, da Iran in hutijevci za zdaj verjetno ne bodo izvedli preventivnih napadov na ameriške ali izraelske cilje. Drugače pa bi bilo, če bi ZDA ali Izrael prvi napadli Iran.
ZDA zmanjšujejo prisotnost diplomatskega osebja
Zaradi povečanega tveganja Washington po navedbah virov načrtuje nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih na ameriških veleposlaništvih po Bližnjem vzhodu. Doslej so obvezni odhod dela osebja odredili na ameriškem veleposlaništvu v Rijadu v Savdski Arabiji. Podobne ukrepe naj bi v prihodnjih dneh uvedli tudi na drugih diplomatskih predstavništvih, kjer bi lahko omejili število zaposlenih. Prav tako so ameriškim vojaškim uslužbencem, katerih prisotnost ni nujna in bi morali v naslednji rotaciji oditi na Bližnji vzhod, sporočili, da tja ne bodo napoteni.
Poveljnik CENTCOM, admiral Brad Cooper, je medtem v nedeljo obiskal Hormuško ožino, kjer ameriška vojska še naprej vzdržuje blokado iranskih pristanišč in pomaga pri zagotavljanju pomorskega prometa. Kljub povečanemu številu tankerjev, ki prečkajo ožino, cene nafte ostajajo visoke, deloma tudi zaradi nevarnosti novih iranskih napadov. Eden od ameriških uradnikov je trenutne razmere v ožini označil za dolgoročno nevzdržne. Če ne bo prišlo do diplomatskega preboja, bi lahko bile prav razmere v Hormuški ožini eden od razlogov, zaradi katerih bi se Trump odločil za vojaško posredovanje.
Netanjahu naj bi pritiskal na Trumpa, naj odobri skupni napad
Za nove napade na Iran naj bi se zavzemal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po navedbah dveh ameriških uradnikov in izraelskega varnostnega vira pa naj bi ga Washington pozval, naj počaka, dokler ZDA ne bodo pripravljene na skupno operacijo. Izraelski varnostni vir je za CNN povedal, da je Netanjahu poskušal Trumpa prepričati v skupni napad na Iran še pred volitvami, vendar ameriški predsednik zanj ni dal zelene luči. V Netanjahujevem kabinetu so navedbe zavrnili in jih označili za lažne novice.
Po besedah izraelskega vira naj bi bil eden od razlogov za Trumpovo zavrnitev tudi pomislek načelnika generalštaba izraelske vojske Eyala Zamirja, ki naj bi ameriškega generala Dana Caina opozoril, da bi novi napadi lahko škodovali izraelskim volitvam in povzročili njihovo preložitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
