Tropski klop prvič zagrizel v Nemca. Ti orjaki so tudi v Sloveniji
Tropski klop vrste Hyalomma je v Nemčiji prvič človeka okužil s t.i. klopnim tifusom.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe (razvojna faza ob prvi levitvi) potujejo s pticami selivkami, je doslej naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so sedaj krvosesi tudi tam našli idealne razmere. Kot kaže, so prvič prezimili v severnejših predelih Evrope.
Ti orjaški klopi se najraje posladkajo s krvjo večjih živali, skočijo na konje, govedo ali ovce. Julija pa je eden od teh krvosesov splezal po rejcu konj iz nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija. Seveda ga je ugriznil in možak je zbolel za t.i. klopnim tifusom, boleznijo, ki povzroča spremembe na koži, hude glavobole ter bolečino v mišicah in sklepih. Te bolezni ne gre menjati z bolj znanim tifusom - črevesno boleznijo. Moškega so pozdravili z antibiotiki.
Strokovnjaki so zdaj prepričani, da t.i. tropskemu klopu tekne tudi človeška kri in da lahko preneša bolezni tudi na človeka.
V čem je posebnost te beštije, latinsko imenovame Hyalommi marginatum. Najprej velikost. So petkrat večji od "domačih", nam znanih klopov. Še bolj strašljivo je, da so zelo aktivni. Ždijo v kakšni luknji in prežijo za žrtvami. Ko jo zagledajo, se poženejo celo v tek, kot kakšni pajki, in žrtev zasledujejo tudi do sto metrov daleč. Ne prenašajo le t.i. klopnega tifusa. Nekateri med njimi so "oboroženi" z virusi, kot so togotovirus, virus Zahodnega Nila ali življenjsko nevarni virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. Prenašajo pa lahko tudi nevarne bakterije, kot je rickettsia aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice.
V Sloveniji na območju do Črnega kala
Klop Hyalomma marginatum se nahaja tudi v Sloveniji - na območju do Črnega kala, o njegovi pojavnosti v notranjosti, kjer se sicer zaradi podnebja naj ne bi nahajal, za zdaj ni podatkov, je decembra lani povedal dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.