Ko je Antona zadela možganska kap, je bila ključna hitra reakcija žene
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4300 ljudi. Ko se zdravljenje v bolnišnici konča, se za številne začne dolga pot do samostojnosti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko je Antona Donka pred desetimi leti zadela možganska kap, je njegova žena prepoznala znake in takoj poklicala 112. Poskrbela je, da so ga reševalci lahko hitro prenesli iz prvega nadstropja hiše in odpeljali na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana. Tam ga je že čakala zdravniška ekipa. Zdravljenju je sledila takojšnja rehabilitacija na URI Soča.
Danes o svojem okrevanju govori z zadovoljstvom. Hvaležen je ženi, reševalcem in zdravstvenemu osebju, ki so ukrepali hitro in usklajeno. Njegova izkušnja pa opozarja tudi na nekaj, kar ob možganski kapi pogosto ostane v ozadju: preživetju lahko sledijo meseci učenja opravil, ki so bila prej samoumevna.
Samostojno oblačenje, pot do kopalnice, priprava zajtrka ali pogovor z domačimi lahko postanejo velik izziv. Ob svetovnem dnevu možganske kapi, 29. oktobru, strokovnjaki zato opozarjajo tudi na življenje po odpustu iz bolnišnice, ko velik del skrbi prevzamejo svojci.
Vsaki dve uri nekdo doživi možgansko kap
Po navedbah prim. Matije Cevca, predsednika Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnika UKC Ljubljana, možganska kap pri nas vsako leto prizadene nekaj več kot 4300 ljudi. To pomeni približno enega bolnika na dve uri. Leta 2024 je po njegovih besedah zaradi možganske kapi v Sloveniji umrlo skoraj 2000 ljudi.
Dr. Cevc opozarja tudi na posledice pri preživelih: »Brez pomembnejših posledic okreva le približno petina bolnikov, medtem ko pri več kot 80 % preživelih ostanejo telesne, govorne, zaznavne, spominske ali druge funkcionalne omejitve, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja.«
Kako veliko je breme bolezni, kažejo tudi svetovni podatki. Pregled Svetovne organizacije za možgansko kap, objavljen leta 2025, navaja, da je leta 2021 možgansko kap na novo doživelo približno 11,9 milijona ljudi, okoli sedem milijonov jih je zaradi nje umrlo. Po preboleli kapi je živelo približno 93,8 milijona ljudi.
Partner čez noč prevzame še skrb za bolnika
Ko se bolnik vrne domov, se pokaže, koliko pomoči v resnici potrebuje. Kdo bo z njim, ko bodo drugi v službi? Kako bo prišel po stopnicah? Bo lahko sam jedel in se umil?
Dr. Cevc poudarja, da možganska kap prizadene celotno družino. Partnerji, otroci in drugi bližnji postanejo oskrbovalci, ob tem pa se spremenijo družinske navade, odnosi in pogosto tudi finančne razmere.
Vseh težav okolica ne opazi takoj. Bolnik lahko spet hodi, pa ima še vedno težave s spominom, sporazumevanjem ali opravili, ki zahtevajo več korakov. Pojavita se lahko tudi depresija in tesnoba. Zato okrevanje poleg fizioterapije pogosto vključuje logopedsko obravnavo, delovno terapijo in psihološko podporo.
Donko podporo svojcev opisuje kot neprecenljivo. Ob tem poudarja, da naj bližnji pomagajo tam, kjer je pomoč potrebna, bolniku pa pustijo, da tisto, kar zmore, opravi sam. Tudi tako si postopoma vrača samostojnost.
Zdravljenje napreduje, na rehabilitacijo pa se čaka
Možgansko kap danes lahko uspešno zdravimo, poudarja nevrolog dr. Igor Rigler, vodja Službe za urgentno nevrologijo UKC Ljubljana. Pri ishemični kapi, ki nastane zaradi zamašene žile, lahko zdravniki strdek raztapljajo z zdravilom ali ga odstranijo s posegom. Tudi pri težkih oblikah bolezni je mogoče doseči pomembno izboljšanje, vendar mora bolnik čim prej priti do zdravljenja.
Po koncu bolnišničnega zdravljenja pa se lahko zatakne. Daniel Globokar, specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine na URI Soča, opozarja, da nekateri bolniki predolgo čakajo na sprejem v celovito rehabilitacijsko obravnavo. Omejene so tudi možnosti rehabilitacije v ambulantah in na domu.
Čakanje je posebej problematično v prvih mesecih. Po Globokarjevih besedah se možgani po poškodbi najhitreje prilagajajo v prvih treh do šestih mesecih, zato je pomembno, da obravnava poteka pravočasno in brez nepotrebnih prekinitev.
V številnih regijah primanjkuje specializiranih fizioterapevtov, logopedov, kliničnih psihologov in delovnih terapevtov. Globokar med rešitvami vidi širitev javne mreže rehabilitacije ter mobilne ekipe, ki bi bolnikom pomagale tudi doma.
Pomoč doma lahko zmanjša število padcev
Da ima takšna pomoč konkretne učinke, kaže avstralska raziskava FAST, objavljena leta 2026 v reviji The BMJ. V njej je sodelovalo 370 ljudi po možganski kapi, starih najmanj 50 let, ki so lahko prehodili deset metrov samostojno ali s pripomočkom.
Del udeležencev je šest mesecev sodeloval s fizioterapevtom in delovnim terapevtom. Vadili so vsakdanja opravila, odpravljali nevarnosti za padce v stanovanju in se učili varnejšega gibanja zunaj doma. V letu spremljanja je bila pogostost padcev v tej skupini za 33 odstotkov nižja kot pri tistih, ki so bili deležni običajne obravnave.
To sicer ne pomeni, da so padce preprečili pri vseh: delež ljudi, ki so vsaj enkrat padli, se ni pomembno razlikoval. Zmanjšalo pa se je njihovo ponavljanje, kar je za človeka po možganski kapi lahko pomembna razlika.
Tudi pregled Cochrane, objavljen septembra 2026, kaže, da lahko aerobna vadba po kapi izboljša telesno pripravljenost, hojo in ravnotežje. Avtorji so pregledali 53 raziskav z 2672 udeleženci, vendar opozarjajo, da ni jasno, kako velike in dolgotrajne so koristi. Večina sodelujočih je že lahko hodila, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na bolnike z najtežjimi omejitvami.
Pri okrevanju zato ni enega recepta za vse. Nekdo potrebuje pomoč pri ponovnem učenju hoje, drugi pri govoru, tretji pri pripravi obroka. Cilj je, da lahko človek v svojem vsakdanu čim več spet opravi sam.
Ne čakajte, ali bodo težave minile
Možnosti za okrevanje so močno odvisne že od prvega odziva. Pri prepoznavanju znakov pomaga kratica GROM: govor postane nerazločen, roka oslabi, obraz je nesimetričen, minuta pa pomeni, da takoj pokličemo 112. Opozorilni znaki so lahko tudi nenadne motnje vida, izguba ravnotežja ali izrazita vrtoglavica.
Dr. Cevc posebej opozarja, da je nujna zdravniška obravnava potrebna tudi, če težave hitro izzvenijo. Lahko gre za prehodni ishemični napad oziroma TIA, ki opozarja na nevarnost možganske kapi.
Za zmanjševanje tveganja so pomembni urejen krvni tlak, opustitev kajenja, gibanje ter ustrezno zdravljenje sladkorne bolezni, povišanega holesterola in atrijske fibrilacije.
Donko je svojo izkušnjo pozneje opisal v knjigi Vrnitev v življenje. Pri njem je hitremu zdravljenju sledila takojšnja rehabilitacija, doma pa je imel podporo bližnjih. Vsi bolniki nimajo tako dobro urejene poti. Prav zato je ob opozorilih, naj ob znakih kapi ne izgubljamo minut, pomembno tudi vprašanje, koliko časa nato izgubijo s čakanjem na pomoč pri okrevanju.
