Bolezen umazanih rok: Že deset bakterij povzroči krvavo drisko
Šigeloza je izjemno nalezljiva črevesna okužba, dovolj je le peščica bakterij. Povzroča krvavo drisko in vročino, okuženi pa so kužni še tedne po okrevanju.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Šigeloza, znana tudi kot bacilarna griža, je akutna črevesna okužba, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Shigella. Velja za eno najbolj nalezljivih bakterijskih okužb, po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni (CDC) za okužbo zadostuje že okoli deset bakterij. Prav zato se taka okužba, ki ji pravijo tudi »bolezen umazanih rok«, izjemno zlahka širi.
Zakaj se tako zlahka širi
Šigeloza se prenaša po fekalno-oralni poti, izvor okužbe pa je vedno človek, pojasnjujejo na NIJZ. Bakterija se z onesnaženih rok prenese neposredno, na primer ob previjanju okuženega otroka, ali posredno prek onesnaženih površin, kot so kljuke in igrače, ter prek okužene hrane in vode. Tvegano je lahko celo požiranje vode med kopanjem v jezeru ali bazenu.
Posebnost bolezni je, da širijo okužbo tudi ljudje brez izrazitih simptomov. Okuženi je namreč kužen, dokler je bakterija prisotna v blatu. Po podatkih NIJZ običajno še približno štiri tedne po tem, ko bolezenski znaki izzvenijo.
Mogoče je tudi nosilstvo brez simptomov, kar pojasni, zakaj se okužba tako rada širi po vrtcih, domovih za starejše in znotraj družin.
Kako prepoznati šigelozo
Bolezen se običajno začne nenadno, en do tri dni po okužbi, z mrzlico, slabostjo, vročino in krčevitimi bolečinami v trebuhu.
Glavni znak je driska, ki iz vodene hitro postane sluzasta in krvava. Značilen je tudi boleč nagon na blato, tudi ko je črevo prazno, iztrebki pa so pogosto majhni in pogosti.
Kdo je najbolj ogrožen?
Okuži se lahko vsakdo, a nekatere skupine so izpostavljene bistveno večjemu tveganju:
- otroci, mlajši od pet let,
- osebe v kolektivih (vrtci, domovi za starejše) in
- ljudje z oslabljenim imunskim sistemom.
Večina si opomore v približno tednu dni, čeprav lahko popolna vrnitev normalnega delovanja črevesja traja dlje.
Šigeloza lahko privede tudi do resnejših zapletov
Najpogostejša je dehidracija, ki je lahko življenjsko nevarna, pri majhnih otrocih pa visoka vročina lahko sproži vročinske krče. Redki, a nevarni zapleti vključujejo hemolitično-uremični sindrom (HUS), ki lahko vodi v odpoved ledvic, reaktivni artritis z bolečimi vnetji sklepov tedne po okužbi ter toksični megakolon.
Zdravniško pomoč poiščite takoj, če driska postane krvava, če jo spremlja vročina nad 39 stopinj Celzija ali hude bolečine in če se pojavijo znaki hude dehidracije, kot sta suha usta in zmanjšano izločanje urina.
Pozor na zdravila proti driski
Blago šigelozo zdravimo podporno, ključno je nadomeščanje tekočine in elektrolitov, zato je priporočljivo piti veliko vode, čaja ali oralnih rehidracijskih raztopin. Antibiotikov ne predpisujejo rutinsko, saj je bolezen pogosto samoomejujoča, njihova prekomerna raba pa pospešuje vse večji problem odpornosti bakterij; CDC v zadnjih letih opozarja celo na izbruhe izjemno odpornih sevov šigele.
Zdravnik antibiotik predpiše v težjih primerih, pri imunsko oslabljenih bolnikih ali za zajezitev epidemije. Zelo pomembno je, da se izogibate zdravilom proti driski, saj ta lahko upočasnijo izločanje bakterij in bolezen poslabšajo.
Kako se zaščitite
Najučinkovitejša obramba je dosledna higiena. Roke temeljito umivajte z milom in vodo vsaj 20 sekund, zlasti po uporabi stranišča, previjanju in pred pripravo hrane, svetujejo na NIJZ.
Pomembno je tudi pravilno odlaganje umazanih plenic in razkuževanje previjalnih površin. Okužena oseba naj ne pripravlja hrane za druge, do popolnega okrevanja pa naj se izogiba spolnim odnosom in kopanju v javnih bazenih.
Šigeloza je v Sloveniji prijavljiva nalezljiva bolezen, otroci pa se v vrtec praviloma lahko vrnejo šele po presoji epidemiologa oziroma negativnem izvidu blata.
