Prva poklicna slikarka: pri erotičnih aktih drznejša od moških kolegov
Lavinia Fontana je veljala za uglajeno in krepostno umetnico, ki so ji zaupali tudi prestižna cerkvena naročila.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Toda slikala je še nekaj drugega: erotične prizore, s katerimi je prestopala meje svojih moških kolegov. So bili izraz uporništva, poslovne spretnosti ali njenega notranjega sveta?
Na avtoportretu iz leta 1577 sedi ob spinetu (pianino), oblečena v razkošno obleko in okrašena z nakitom. Videti je kot utelešenje omikane mlade Italijanke. Slikarsko stojalo v ozadju diskretno, a ponosno razkriva njen poklic.
Lavinia Fontana, ki velja za prvo poklicno slikarko, je bila iskana portretistka. Pridobila je tudi pomembna naročila za več kot ducat oltarnih slik in spodbijala prepričanje, da ženske tako zahtevnih nalog ne morejo niti dobiti, kaj šele izpeljati. Toda njeno ustvarjanje je imelo še drugo, precej drznejšo plat.
Gola boginja za kardinala
Na monumentalni sliki »Minerva med oblačenjem« gola boginja drži bogato vezeno oblačilo in se obrača proti gledalcu. Njen pogled je hkrati zadržan in zapeljiv. Delo je nastalo leta 1613, leto pred slikarkino smrtjo, za kardinala Scipioneja Borgheseja.
Kot piše BBC, so raziskovalci v zadnjih letih Fontani pripisali več del, ki razkrivajo obseg njenega erotičnega opusa. Ni bila le pionirka ženskega akta med poklicnimi umetnicami. Nekateri njeni prizori so bili celo drznejši od del moških sodobnikov.
»Njeni avtoportreti so zelo spodobni. V njenem življenju ni niti namiga o škandalu. Zato si predstavljate zelo zadržano žensko. Morda pa ni bila,« pravi Patrizia Cavazzini, sokustosinja razstave »(Woman) Painter« v Narodnem muzeju v Oslu. Umetnostna zgodovinarka Elizabeth Cropper ob tem opozarja, da javna spodobnost ne izključuje zasebne erotike. Tudi ženskam zgodnjega novega veka moramo priznati kompleksnost.
Plemkinje pod prosojnimi tančicami
Med zgodnjimi erotičnimi deli Fontane je »Venera in Kupid«, nastala okoli let 1585–1590. Gola Venera v umetnosti ni bila novost, slikarka pa je njeno čutnost poudarila z nakitom, biseri in tančicami.
Pozneje je kot Venero upodobila prepoznavno plemkinjo Isabello Ruini. Njeno oprsje prekriva tako tanka tkanina, da ga pravzaprav ne skriva. Portret je bil najverjetneje namenjen zasebnim pogledom.
Še razkošnejša je slika »Trije ženski akti« iz okoli leta 1600, ki so jo Fontani pripisali šele pred kratkim. Tri plemkinje nosijo le prosojne tančice in dragocen nakit. Umetnostni zgodovinar Enrico Maria Dal Pozzolo domneva, da gre za sodobno različico Parisove sodbe, mitološkega izbora najlepše boginje.
Na levi naj bi bila Clelia Farnese, na sredini pa Marija Medičejska. Identifikaciji nista dokončni. Posebnost dela je podlaga iz skrilavca: njena odsevna površina je naročniku omogočala, da je med opazovanjem podob videl tudi lastni odsev.
Oče je obsojal pohujšanje, a pobiral zaslužek
Takšno slikarstvo je zahtevalo pogum, zlasti v Bologni med protireformacijo. Tamkajšnji nadškof, kardinal Gabriele Paleotti, si je prizadeval cerkvena moralna pravila razširiti tudi na slikarstvo.
Lavinijin oče, slikar Prospero Fontana, je zagovarjal stališče, da naj se krščanski umetnik izogiba pohujšljivim motivom. Hkrati pa je dopuščal, da mora takšna naročila sprejemati zaradi zaslužka, z naročniki pa naj Cerkev opravi pri spovedi. Njegov odnos je imel tudi osebno ozadje. Hčer je izšolal, ko pa je sam izgubil priljubljenost, jo je zavezal s pogodbo, po kateri mu je morala do njegove smrti izročati ves zaslužek. Je s svojimi podobami kljubovala tudi njemu? To ostaja odprto vprašanje.
Prestopila je mejo, ki so se ji moški izognili
Na sliki »Mars in Venera« iz okoli let 1594–1595 se Mars dotika Venerine zadnjice, ona pa gledalcu namenja pomenljiv nasmeh. Prizor odkrito poudarja telesno poželenje. Motiv razgaljene zadnjice so upodabljali tudi Tizian, Giorgione in Veronese. Toda po besedah Dal Pozzola si niso drznili prikazati takšnega dotika. Fontana je to mejo prestopila. Zakaj? Raziskovalec meni, da je z drznimi kompozicijami opozarjala nase in se razlikovala od tekmecev. Njena erotika je bila lahko tudi premišljena poslovna odločitev. O zasebnih željah slikarke pa njene podobe povedo manj, kot bi si morda želeli: umetnine niso nujno izpovedi, tudi kadar jih naslika ženska.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
