Skrita zgodovina razvpite banane, vredne 6 milijonov dolarjev
Maurizio Cattelan je z banano, lepilnim trakom in zidom sprožil eno največjih kulturnih polemik sodobnosti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Toda za delom Komik se skriva dolga zgodovina provokacij, satire in umetniških škandalov.
Ko se je 4. decembra 2019 v Miamiju odprl sejem Art Basel, so bili med obiskovalci Leonardo DiCaprio, Michael Bay in Travis Scott. Obkrožale so jih umetnine z milijonskimi cenami, največ pozornosti pa je pritegnilo nekaj povsem vsakdanjega: banana, s srebrnim lepilnim trakom pritrjena na steno.
Komik
Delo italijanskega umetnika Maurizia Cattelana z naslovom Komik je čez noč postalo svetovna senzacija. Prva dva primerka sta bila prodana za 120.000 dolarjev, tretji za 150.000. Kupci niso dobili trajne banane, temveč potrdilo o pristnosti in navodila za postavitev, vključno z zahtevo, da morajo sadež redno menjati.
Obiskovalci so delo fotografirali in ga objavljali na spletu. Sledili so posmeh, ogorčenje, občudovanje ter nešteto posnemovalcev z bananami in lepilnim trakom. O njegovi estetski in intelektualni vrednosti so razpravljali časopisi, blogi in ustvarjalci na YouTubu. Zdelo se je, da so prav tisti, ki so delo najbolj sovražili, o njem tudi najraje govorili.
Uspelo mu je pritegniti pozornost
Če je želel Cattelan pritegniti pozornost, mu je to izvrstno uspelo. Malo katero sodobno delo je tako hitro preseglo meje umetnostnega sveta in postalo globalno prepoznavno. Slava je povečala tudi njegovo vrednost: leta 2024 so enega od treh primerkov na dražbi prodali za 6,24 milijona dolarjev. Razsipna cena je znova sprožila val ogorčenja.
Toda ironija Komika je v tem, da je bilo skoraj vse, kar je pri njem šokiralo javnost, narejeno že prej.
Provokacija kot pot do slave
Cattelan je že zgodaj razumel, da v ustvarjalnem svetu talent in inteligenca ne zagotavljata uspeha. Polemika pritegne pozornost, pozornost pa prinese večje občinstvo in nove priložnosti.
To potrjuje tudi umetnostna zgodovina. Caravaggio je pred več kot 400 leti sodobnike razdelil z nasiljem, temo in seksualno napetostjo svojih verskih slik. V 19. stoletju so bili Turner, Constable, Manet, Monet, Gauguin, Whistler in Cézanne zaradi novih umetniških pristopov pogosto tarča posmeha. Do začetka 20. stoletja sta umetniška inovativnost in javno zgražanje že skoraj veljala za dve plati istega kovanca.
Neodobravanje nujno
Nekateri umetniki so neodobravanje razumeli kot nujnega spremljevalca pristnega eksperimentiranja. Drugi so nepriljubljenost zamenjali za dokaz genialnosti, čeprav je lahko tudi znamenje pomanjkanja talenta. Vsi pa so spoznali njeno izjemno moč pri samopromociji.
Cattelan se je zato zavestno postavil v vlogo provokatorja. Med njegovimi najbolj razvpitimi deli sta Deveta ura iz leta 1999, kip papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit, in On iz leta 2001, klečeči deček z obrazom Adolfa Hitlerja.
Deli temeljita na motivih, ki jih nemudoma prepoznajo tudi ljudje, ki sicer ne obiskujejo galerij. Nista elitistični ali težko razumljivi. S humorjem in ironijo se lotevata vplivnih posameznikov in ustanov ter nadaljujeta večstoletno tradicijo politične satire.
Ko je na steno prilepil trgovca
Cattelan je umetnostni trg zasmehoval že leta 1999. V delu Popoln dan na steno ni obesil slike, ampak je nanjo z lepilnim trakom pritrdil svojega milanskega galerista Massima De Carla. Prodajalec umetnosti je tako sam postal umetniški spektakel.
Dvajset let pozneje je pri Komiku uporabil enak srebrni lepilni trak. Kdor je poznal njegovo delo, je lahko razumel sporočilo: banana se norčuje iz vrednot prestižnih sejmov, kot je Art Basel Miami Beach. Deluje kot kratka, zajedljiva šala stand-up komika na račun lastne industrije.
Zakaj banana?
Zakaj prav banana? Poleg sugestivne oblike in vloge v burkaški komediji je domač, vsem razumljiv predmet. Pred Cattelanom so jo upodabljali Giorgio de Chirico, Andy Warhol in feministična skupina Guerrilla Girls.
Tudi prikazovanje hrane kot umetnosti ni novost. Tihožitje je uveljavljen žanr že od 16. stoletja. Takšne slike so gledalca tradicionalno opozarjale na minljivost narave in sposobnost umetnosti, da jo ohrani po smrti.
Med več kot 500 let starim tihožitjem Jacopa de’ Barbarija in Cattelanovo banano zato obstaja presenetljiva podobnost: v obeh primerih gledamo predmet, obešen na steno in ponujen v razmislek. Cattelanov trik bi lahko poimenovali kar »šok starega«.
Vse je bilo narejeno že prej
Razlika je v tem, da je Komik prava banana, ki v približno tednu dni zgnije, ne pa njena naslikana podoba. Vendar tudi uporaba vsakdanjega predmeta kot umetnine ni nova.
Koncept »ready-made«, pri katerem umetnik običajnega predmeta ne izdela, ampak ga razglasi za umetniško delo, je bil ob nastanku Komika star že več kot stoletje. Njegov najslavnejši pionir Marcel Duchamp je že v drugem desetletju 20. stoletja razstavljal stojala za steklenice, kolesa in pisoar.
Celo Duchampovo vprašanje, kaj sploh lahko štejemo za umetnost, ni bilo povsem novo. Z njim so se ukvarjali že starogrški filozofi, predvsem Platon. Cattelanova banana zato kljub videzu ne prestopa meja umetnostne zgodovine, ampak se presenetljivo udobno umešča v njeno tradicijo.
Vse za razburjenje
Komik je bil skrbno zasnovan, da povzroči razburjenje. Cattelan je pri 61 letih že dobro vedel, kako lahko z banano, zidom in kosom lepilnega traku sproži osuplost in svetovno razpravo. Pod preprosto površino dela se skrivajo polemika, satira, prepoznavnost, tradicija tihožitja in dediščina ready-made umetnosti.
Njegova cena se mnogim zdi nespodobna, toda Komik leta 2019 ni bil niti najdražje delo na sejmu v Miamiju niti najdražji ready-made, kadarkoli prodan na dražbi. Najbolj radikalna resnica o Cattelanovi banani je tako pravzaprav ta, da na njej ni nič zares radikalnega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
