Pissarro za 1,2 milijona funtov na sodišču: so sliko ukradli nacisti?
Sedem dedičev judovskega bankirja izpodbija prodajo Pissarrojeve slike, ker vanjo niso privolili. Trdijo, da so jo nacisti zaplenili leta 1941, nasprotna stran pa zanika, da je bila umetnina sploh naropana.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred pariškim sodiščem poteka spor o usodi slike Darse de pêche et bassin Duquesne oziroma Ribiško pristanišče in bazen Duquesne, ki jo je Camille Pissarro naslikal leta 1902. Delo s podobo pristanišča v francoskem Dieppu je bilo 25. junija 2024 pri londonski dražbeni hiši Sotheby’s prodano za 1,2 milijona funtov.
Sedem dedičev judovskega bankirja Salomona Flaviana zdaj zahteva, da sodišče prodajo za nazaj razveljavi. Po njihovih navedbah je bila slika del družinske zbirke, ki so jo nacisti leta 1941 zaplenili v Parizu, poroča USA Art News, ki se sklicuje na The Art Newspaper.
Dogovor podpisala le dva sorodnika
Sotheby’s je v dražbenem katalogu navedel, da je bila slika v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Flavianovi lasti in da je vključena v francoski državni popis naropanih umetnin iz leta 1947. Ta podatek vsebuje tudi kritični katalog Pissarrojevih slik, ki ga je leta 2005 objavil umetnikov pravnuk Joachim Pissarro.
Ob tem je dražbena hiša zapisala, da je delo naprodaj »v skladu s poravnavo med sedanjim lastnikom in dediči Salomona Flaviana«. Med sodnim postopkom je pojasnila, da je soglasje za poravnavo pridobilo podjetje Mondex Corporation iz Toronta, specializirano za vračanje umetnin, naropanih med holokavstom.
Dediči zahtevajo razveljavitev pogodbe
Toda sedem tožnikov je na obravnavi 18. septembra zatrdilo, da sta dogovor podpisala le dva sorodnika, njih pa o njem niso niti vprašali. Zato zahtevajo razveljavitev pogodbe.
Iz sodnih dokumentov izhaja, da sta se dediča Gilles in Nicolas Flavian, ki ju je zastopal Mondex, s pogodbo s prodajalcem v okviru prodaje odpovedala vsem pravicam do slike.
Štiri mesece pozneje so družinski člani, ki o prodaji niso bili obveščeni, prejeli Mondexovo pismo z datumom 17. oktober 2024. V njem je podjetje zapisalo, da je v njihovem imenu sprejelo »razmeroma skromen« osemodstotni delež neto prodajne cene »v zameno za njihovo sodelovanje«.
Pismu, v katerega je vpogledal The Art Newspaper, je bil priložen tudi obračun s stroški družine in 16-odstotno provizijo, ki naj bi jo dolgovala dediča, podpisnika prvotne pogodbe.
Mondex: slika je bila napačno označena za naropano
Odvetnica podjetja Mondex Melina Wolman je na sodišču predstavila drugačno razlago: podjetje meni, da nacisti slike sploh niso zasegli in da je bila v evidenco naropanih umetnin vpisana pomotoma.
»Mondex je to stališče sprejel na podlagi te ugotovitve ter zaradi natančnosti in intelektualne poštenosti,« je za The Art Newspaper povedal ustanovitelj podjetja James Palmer.
Wolman je dodala, da bi se podjetje, če bi bilo prepričano, da je bila umetnina res naropana, seveda postavilo na stran tožnikov. Obenem je zatrdila, da je Mondex »žrtev neizprosnega nadlegovanja«.
Palmer meni, da je podjetje neupravičeno vključeno v postopek, saj ni bilo ne prodajalec ne kupec ne posrednik pri prodaji, za transakcijo pa tudi ni prejelo plačila. Podrobnosti morebitnega finančnega dogovora ni želel dodatno komentirati.
Ključno vprašanje: kje je bila slika pred vojno?
Mondex in Sotheby’s svoje stališče, da slika ni bila naropana, opirata na raziskavo, ki so jo prodajalci naročili pri Mary Kate Cleary, kustosinji za raziskovanje izvora in zgodovine lastništva umetnin v Umetnostnem muzeju Univerze Princeton.
Cleary je ugotovila, da slike Dieppa ni bilo med 45 slikami in kipi iz Flavianove zbirke, zaplenjenimi leta 1941. Prav tako je ni našla na seznamih zaplemb nacistične organizacije Einsatzstab Reichsleiter Rosenberg (ERR), odgovorne za ropanje številnih umetnin med drugo svetovno vojno.
Goljufivi zbiratelj?
Na podlagi kataloga Pissarrojevih del iz leta 1939, ki ga članek pripisuje umetnostnemu trgovcu Paulu Rosenbergu, in njegovih arhivov je sklepala, da bi Rosenberg sliko okoli leta 1938 lahko prodal uglednemu britanskemu zbiratelju Edwardu Le Basu.
Odvetnica tožnikov Corinne Hershkovitch tej razlagi nasprotuje. Opozorila je, da so umetnine v sodelovanju z nepoštenimi trgovci pogosto odstranjevali s seznamov ERR, zato odsotnost slike na njih po njenem ni odločilen dokaz.
Podvomila je tudi o natančnosti Rosenbergovih povojnih zapiskov in izpostavila, da zapis v katalogu ne omenja Flavianovega lastništva od leta 1935. Po njenem bi lahko v katalogu prišlo do zamenjave z drugo Pissarrojevo sliko, ki jo je kupil Le Bas.
Hershkovitch je Cleary očitala še, da je raziskavo oprla izključno na Rosenbergov arhiv, ne da bi podatke primerjala z družinskim arhivom Flavianovih. Ta bi po njenem lahko zapolnil vrzeli v zgodovini lastništva slike. Cleary se na prošnjo za komentar ni odzvala.
Je pariško sodišče sploh pristojno?
Sotheby’s medtem izpodbija tudi pristojnost pariškega sodišča. Njegov odvetnik Remi Sermier je poudaril, da je prodaja potekala v Londonu med strankama, ki »nimata nobene povezave s Francijo«.
Odločitev sodišča pričakujejo 19. novembra.
Vir: USA Art News po poročanju The Art Newspaper
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
