Koalicija z Resnico o razlogih za podporo interventnemu zakonu
Predstavniki koalicijskih strank so javnosti predstavili razloge, zakaj naj bi podprli interventni zakon za razvoj Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenijo čez dober mesec dni čaka nov referendumski dan. Volivci bodo 6. decembra, torej na dan, ko goduje sveti Miklavž, na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.
Potem ko je v ponedeljek pred medije stopil finančni minister Andrej Šircelj in predstavil novo oceno učinkov zakona na javne finance, ki jo je pripravilo ministrstvo, so v zvezi z zakonom danes javnost nagovorili še predstavniki koalicije in njene podpornice Resnice.
Razloge za podporo interventnemu zakonu so nanizali šefi poslanskih skupin koalicijskih strank SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus. Spregovorili so Jelka Godec (SDS), Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) in Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter Nedeljko Todorović (Resnica), 43-letni podjetnik, ki je na državnozborskih volitvah kandidiral v Ljubljani. Prejel je 716 glasov, kar je najnižji rezultat, s katerim je bil na teh volitvah kandidat izvoljen v državni zbor. Čeprav je prejel manj glasov kot številni drugi kandidati po državi, mu je to zadoščalo za poslanski mandat.
Prva je razloge za podporo zakonu predstavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Poudarila je, da zakon prinaša koristi vsem generacijam, od mladih, samozaposlenih in kmetov do družin in upokojencev. Po njenih besedah to ni zgolj zakon za sedanjost, temveč za prihodnost Slovenije, ki spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha.
»Kdor dela, mora imeti od svojega dela več,« je poudarila Godec. Slovenija mora po njenem mnenju postati država ustvarjalcev in razvijalcev, ne zgolj bazen delovne sile za druge evropske države. Zakon naj bi mladim omogočil, da ostanejo doma, si ustvarijo družino in zagotovijo dobro plačano delovno mesto.
Ob tem je zavrnila očitke, da bi zakon ogrozil javne finance ali socialne pravice. Zatrdila je, da se pokojnine, socialni transferji in drugi prejemki ne bodo zmanjševali ter da zakon ne uvaja novih davkov in prispevkov. Močno gospodarstvo je označila za temelj dolgoročno vzdržne socialne države.
Demokrati izpostavljajo stanovanja, strokovnjake in zdravstvo
Predstavnica Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je izpostavila tri področja, na katerih naj bi zakon prinesel pomembne spremembe: stanovanjsko problematiko mladih, ohranjanje strokovnjakov in čakalne vrste v zdravstvu.
Na stanovanjskem področju zakon predvideva davčne spodbude za lastnike, ki bodo stanovanja dolgoročno oddajali mladim do 30. leta oziroma najemnikom z otroki do 18. leta. Ob izpolnjevanju pogojev naj bi se davek na dohodek od oddajanja znižal na pet odstotkov.
Drugi pomemben ukrep je razvojna kapica. Pri bruto plači nad 7500 evrov se socialni prispevki ne bi več obračunavali, dohodnina pa bi ostala. V Demokratih menijo, da bi ukrep pripomogel k ohranjanju visoko usposobljenih kadrov in spodbudil podjetja k ustvarjanju delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Na področju zdravstva je Zavadlav Ušaj izpostavila možnost dodatnega dela zdravnikov zunaj matičnega zavoda, s soglasjem direktorja, praviloma do osem ur tedensko in za obdobje do 12 mesecev. Med ukrepi je omenila tudi ortodontsko zdravljenje otrok brez doplačil.
»Nihče ne trdi, da bo ta zakon odpravil vse težave, toda to v Sloveniji ne sme biti več izgovor, da ne spremenimo ničesar,« je poudarila. Uspešnost zakona bo po njenih besedah treba presojati po tem, ali bo na voljo več stanovanj, ali bo Slovenija zadržala več strokovnjakov in ali bodo pacienti hitreje prišli do zdravnika.
Žakelj: Več denarja naj ostane upokojencem, kmetom in gospodinjstvom
Janez Žakelj iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je predstavil predvsem ukrepe za upokojence, kmete in gospodinjstva. Poudaril je, da mora ljudem od njihovega dela ostati več denarja.
Za upokojence je izpostavil odpravo enoodstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo, kar bi pri pokojnini v višini 1000 evrov pomenilo 120 evrov prihranka na leto. Pravica do dolgotrajne oskrbe naj bi pri tem ostala. Zakon naj bi upokojencem, ki želijo nadaljevati delo, omogočil tudi prejemanje celotne pokojnine ob plači namesto dosedanjih 40 oziroma 20 odstotkov.
»Vsak mesec bo vsakemu od nas ostalo več zaradi tega razvojnega zakona, koristi in prihranek bo imel vsak dom,« je prepričan Žakelj.
Kmetom naj bi se DDV za semena, sadike in gnojila znižal z 9,5 na pet odstotkov, davek na zakup zemljišč pa s 25 na 15 odstotkov. Nižji naj bi bili tudi prispevki za kmete z nižjimi prihodki.
Gospodinjstvom zakon prinaša znižanje DDV za 15 osnovnih živil z 9,5 na pet odstotkov. Znižal naj bi se tudi DDV za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva, in sicer z 22 na 9,5 odstotka za največ devet mesecev, če bi vlada tako odločila. »Hrana in ogrevanje zagotovo nista razkošje, sta naši osnovni življenjski potrebi, zato je prav, da sta manj obdavčeni,« je dejal Žakelj.
Todorović: Zakon mora spodbujati rast malih podjetnikov
Prvi med poslanci Resnice, ki je ena od predlagateljic zakona in koaliciji zagotavlja parlamentarno večino, je bil Nedeljko Todorović, ki je poudaril predvsem pomen ukrepov za mikro podjetnike in normirane samostojne podjetnike. Po njegovih besedah je pomembno, da sistem podjetnikov, ki razvijajo svojo dejavnost, ne odvrača od nadaljnje rasti, temveč jih spodbuja k povečevanju prihodkov, pridobivanju novih strank in širitvi poslovanja. Omenil je tudi administrativne poenostavitve za obrtnike, gostince in nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V Resnici si kot skupen cilj zastavljajo zmanjšanje ovir in ustvarjanje bolj predvidljivega poslovnega okolja, saj so prepričani, da razvoj ni odvisen le od velikih podjetij in investicij, temveč tudi od malih podjetnikov in posameznikov, ki s svojim znanjem, delom in ustvarjalnostjo razvijajo nove dejavnosti.
Godec: Pokojnine in socialni transferji se ne bodo zmanjševali
Novinarje so zanimali tudi finančni učinki zakona. Ob opozorilih finančnega ministra, da bo treba sprejeti za 350 milijonov evrov varčevalnih ukrepov, jih je zanimalo, katere zakone in prejemke namerava vlada spremeniti oziroma zmanjšati. Godec je zagotovila, da ne bodo posegali v pokojnine, socialne transferje, porodniške in druge socialne prejemke. Del izpada prihodkov naj bi po njenih besedah nadomestili z višjo gospodarsko rastjo, preostanek pa z varčevanjem in učinkovitejšim upravljanjem države.
»Polovico izpada vrne rast, polovico prihrani pa dobra gospodarna država,« je pojasnila. Med možnimi prihranki je navedla zmanjšanje stroškov birokracije in administracije, več digitalizacije ter racionalnejše upravljanje javnega sektorja.
Na vprašanje o morebitnih posegih v investicije v zdravstvu je odgovorila, da bi vlada prihranke iskala predvsem pri stroških investicij in nabavi medicinske opreme. Zagotoviti je treba, da se denar porablja za nujne naložbe in v dejansko potrebni višini, je poudarila.
Napovedujejo aktivno kampanjo
Predstavniki koalicije so napovedali aktivno referendumsko kampanjo pred glasovanjem 6. decembra. Poleg štirih strank predlagateljic pričakujejo tudi podporo gospodarstva in skupin, ki jim zakon prinaša koristi. Godec je dodala, da podpore sindikatov ne pričakujejo, saj ne razumejo njihovega nasprotovanja ukrepom, ki naj bi koristili zaposlenim in upokojencem.
Glede drugih referendumskih pobud, ki so še v parlamentarni proceduri, je pojasnila, da se bodo trenutno osredotočili na referendum o razvojnem zakonu, o nadaljnjih odločitvah pa bodo javnost obvestili pozneje.
Opozicija: Zakon lahko pomeni dodatno breme za državljane
Medtem ko koalicija z Resnico zagovarja interventni zakon kot razvojni ukrep, opozicija opozarja na njegove finančne posledice. Poslanec Levice Vladimir Šega je pred začetkom referendumske kampanje ocenil, da zakon večini prebivalcev ne prinaša konkretnih koristi, lahko pa povzroči veliko proračunsko luknjo. Spomnil je na ocene fiskalnega sveta in ministrstva za finance, po katerih bi se primanjkljaj lahko gibal med 900 milijoni in 1,3 milijarde evrov. Po njegovem mnenju so predpostavke o tem, da bo zakon v Slovenijo privabil številne visoko plačane strokovnjake, nerealne, poroča Slovenska tiskovna agencija (Sta).
Šega je opozoril, da bi država zaradi izpada prihodkov lahko začela varčevati pri javnih storitvah, kot so šolstvo, zdravstvo in kultura. »Žal pa ni tako in primimo se za denarnice, če bo ta interventni zakon izglasovan na referendumu,« je posvaril. Dodal je, da bi v Levici lahko podprli nekatere posamezne ukrepe, če bi jih vlada pripravila po posvetovanju s socialnimi partnerji in širšo javnostjo.
Podobno je opozorila tudi poslanka Svobode Alenka Bratušek, ki meni, da vlada državljanom še ni jasno predstavila, kako bo nadomestila izpad proračunskih prihodkov. Po njenem mnenju si volivci pred referendumom zaslužijo vedeti, ali bi to lahko pomenilo posege v porodniška nadomestila, dodatke za velike družine, plače ali financiranje javnih storitev. Podvomila je tudi o tem, da bi se nižji DDV za hrano in ugodnejša davčna obravnava oddajanja stanovanj nujno poznala v korist potrošnikov in najemnikov, saj trgovci in lastniki stanovanj niso zavezani k znižanju cen oziroma najemnin. Bratušek je zato ocenila, da bi moral biti pred sprejetjem takšnega zakona opravljen širši premislek o njegovih posledicah za socialno državo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
